Spomnimo se, kako je takrat še minister Gantar s "poučeno oceno" poskusil pridobiti kar največjo odškodnino za uporabo naravnega vira od Mobitela in je Si.mobil zagotavljal, da jih UMTS nikakor ne zanima. Pozneje je Si.mobil interes podkrepil s še vedno zajetnim kupom denarja v primerjavi s ceno za zadnji prosti frekvenčni pas. Zdaj so očitno razmere drugačne, a o tem morda kdaj drugič...

Agencija je na pobudo interesenta v Uradnem listu št.118/07 (stran 8046) z dne 21.12. 2007 in istega dne tudi na svoji spletni strani objavila javni poziv za pridobitev mnenj zainteresirane javnosti glede dodelitve radijske frekvence za opravljanje mobilnih javnih radijskih storitev UMTS za preostali frekvenčni pas skladno z 38. členom Zakona o elektronskih komunikacijah. V odprtem tridesetdnevnem roku je interes izkazal le en ponudnik.

Očitno smo bili takrat vsi z mislimi že pri jaslicah ali severnih jelenih in tako ta objava ni doživela kakšnih odmevov ne v medijih, še manj pa pri "ogroženih" ponudnikih, ki bi v primeru izrazitve interesa (prijave na ta javni poziv) lahko izsilili javni razpis.

38. člen ZEK-a določa, da agencija objavi javni poziv takrat, ko oceni, da bi interes za določene radijske frekvence lahko presegel njihovo razpoložljivost. Zadnji odstavek navedenega člena določa, da agencija, če na podlagi odziva zainteresirane javnosti ugotovi, da določene radijske frekvence ne bodo dostopne vsem zainteresiranim, pred dodelitvijo radiofrekvenčnega pasu izvede javni razpis. V nasprotnem primeru agencija dodeli radiofrekvenči pas z odločbo v upravnem postopku in brez javnega razpisa.

Laično bi si lahko kdo razlagal tudi, da drugi odstavek 36. člena pravi, da je potrebno javni razpis izvesti vsakič, ko se dodeljujejo UMTS frekvence, saj se "učinkovita uporaba določene radijske frekvence (UMTS frekvenc) lahko zagotovi le z omejitvijo števila izdanih odločb o dodelitvi radijskih frekvenc". Razpis torej ne bi bil potreben zgolj, če bi lahko APEK dodelil še poljubno količino frekvenc morebitnim poznejšim interesentom.

Glede na to, da je bil interesent en sam in glede na to, da je ostal en pas v javnem razpisu v letu 2006 ne dodeljen (kljub v nasprotju z razpisnimi pogoji izraženim interesom!) je agencija ugotovila, da interes za to frekvenco ni presegal razpoložljivosti. Agencija je zato vlogi družbe Tušmobil ugodila in ji dodelila radiofrekvenčni pas za opravljanje storitev UMTS brez javnega razpisa in zato tudi brez plačila za omejeno naravno dobrino. Agencija je ravnala skladno z zakonom, so prepričani v APEKU in hkrati trdijo, da navedena ureditev zasleduje razvoj konkurence na trgih elektronskih komunikacij.