|
Včeraj je agencija (APEK) poslala Evropski komisiji v priglasitev prvi predlog ukrepa, osnovanega na analizi upoštevnega trga »razvezan dostop do krajevne zanke in podzanke z namenom zagotavljanja širokopasovnih in govornih storitev.« Z ukrepom je določila Telekom Slovenije d. d. za operaterja s pomembno tržno močjo in mu naložila obveznosti za povečanje konkurenčnosti na tem trgu.
Agencija je poslala Evropski komisiji v priglasitev (notifikacijo) predlog ukrepa za t.i. 11. upoštevni trg »razvezan dostop do krajevne zanke in podzanke z namenom zagotavljanja širokopasovnih in govornih storitev«. Predlog ukrepa je rezultat tržne analize, na podlagi katere je agencija ugotovila, da trg ni dovolj konkurenčen in je zato določila Telekom Slovenije d. d. za operaterja s pomembno tržno močjo na tem trgu. Predlog ukrepa je bil prejšnji teden dan tudi v javno obravnavo na spletno stran agencije www.apek.si. ; agencija zbira pripombe in predloge zainteresirane javnosti do 5. marca.
Na osnovi osnutka ukrepa in časa za javne pripombe bi bilo moč sklepati: da bo Libor Vončina predsednik uprave Telekom Slovenije vsaj še do 5. marca (če bi nespremenjen ukrep postal uraden z dnem zaključka javne obravnave), bo Telekom Slovenije objavil novo vzorčno ponudbo nekje v prvi polovici aprila, do 1.7.2005 vpeljano stroškovno računovodstvo in njegova javna obrazložitev. Najkasneje do 31.1.2006 (ja, prav ste prebrali - čez skoraj leto dni) Telekom Slovenije oblikuje in objavi cene razvezanega dostopa do krajevne zanke in drugih zmogljivosti za razvezan dostop (verjetno kolokacija, a vsaka nespecifičnost je maneverski prostor za zavlačevanje).
Kakorkoli že, upamo lahko, da v.d.-ja njegovo v.d.-jevstvo ne bo preveč oviralo pri izdaji "tazaresnega" ukrepa (naša napoved bi bila 7.3.2005). V nasprotnem lahko ob taki dinamiki regulacije liberaliziranega trga pričakujemo prenosljivost naročniških številk šele tam nekje v prvi polovici leta 2020.
Tržne analize in določitev ukrepov za 18 upoštevnih trgov, ki jih narekuje Zakon o elektronskih komunikacijah in direktive Evropske komisije, so prednostna naloga agencije. Dejstvo je, da je z njimi agencija nekoliko zamuja glede na rok, ki je bil določen z Zakonom o elektronskih komunikacijah. Razloga sta v dva: neustrezna notranja organiziranost kadrov, pri kateri pa v zadnjem času prihaja do pomembnih premikov in do bolj učinkovite prerazporeditve notranjih potencialov. Drug razlog je dejstvo, da je dobila agencija od posameznih operaterjev nepopolne, tudi neustrezne podatke, ali pa jih v zahtevanem roku sploh ni dobila. Potrebne so bile, in so še vedno, večkratne urgence in pogovori, kar vse zamika in upočasnjuje delo.
Pri vsem tem pa pri APEK-u menijo, da je treba poudariti, da so zamiki relativno majhni in niso »vsezveličavni«, kot se v javnosti rado prevečkrat prikazuje.
Tržne analize so namreč zgolj enotno orodje Evropske komisije za uporabo enotnih meril pri regulaciji posameznih trgov držav članic EU. Ukrepe nacionalnih regulatorjev predhodno potrdi Evropska komisija. Postopek pomeni varovalko, ki preprečuje, da bi ukrepi, sprejeti na nacionalni ravni, negativno vplivali na enotni evropski trg ali na druge cilje zakonodaje Evropske skupnosti. V določenih primerih zato lahko Evropska komisija celo zahteva umik predlaganega ukrepa nacionalnega regulatorja.
Poleg enotnih meril pri določanju ukrepov so nacionalni regulatorji pozorni na reševanje problemov, ki so za posamezne države specifični. Zato je tudi agencija posebej pozorna na tiste ukrepe, ki bodo pomembno vplivali in reševali specifične probleme slovenskega trga. V ta namen redno sodeluje tudi Uradom za varstvo konkurence.
Primarni cilj analiz je ugotoviti, ali na posameznem trgu obstaja učinkovita konkurenca. Če se izkaže, da trg ni dovolj konkurenčen, pomeni, da na njem vlada vsaj en operater s pomembno tržno močjo. Agencija ga/jih mora prepoznati, mu/jim dodeliti status operaterja s pomembno močjo in mu/jim naložiti obveznosti, za katere predvideva, da bodo pripomogle k povečanju konkurenčnosti. Pred sprejetjem ukrepov je agencija dolžna pridobiti in primerno upoštevati mnenje zainteresirane javnosti v Sloveniji ter, tako kot ostali evropski regulatorji, priglasiti svoj predlog ukrepa Evropski komisiji in drugim nacionalnim regulatorjem EU za morebitne pripombe in stališča.
Po nepreverjenih podatkih naj bi za ugotavljanje pomembne tržne moči Telekoma Slovenije na agenciji najeli tudi tuje strokovnjake iz priznane hiše Sherlock & Holmes. Na trgu, na podlagi cenikov popisu operaterjev in njihovih storitev ter temeljite analize telefonskega imenika Slovenije baje niso mogli ponuditi relevantnih sklepov (ali vsaj njih povzetkov). Naj pa bi tik preden so obupali našli zaprašen dokazni sklep v arhivih nekdanjega ATRP-ja.
S tem naj bi se svetovalna pogodba za podjetje Sherlock & Holmes iztekla in APEK bo v tem primeru moral sam razrešiti vprašanje, kaj bi bilo primerno nadomestilo za univerzalno storitev, ki jo bo Telekom izvajal vsaj naslednjih 5 let. V Telekom naj bi bili neuradno povsem zadovoljni s stroškovno naravnanimi nadomestili, saj bi bili pod takimi pogoji še naprej pripravljeni graditi infrastrukturo v krajih, kjer bo ekonomska upravičenost morda izkazana šele s prihodom tretjega in ne prvega konkurenta. |
