|
Zasedanje evropskih regulatorjev radiodifuzije v Ljubljani zaključeno |
|
Kaj dogaja
|
|
petek, 25. oktober 2002 |
Danes se je v Ljubljani končalo 16. zasedanje združenja evropskih regulatorjev radiodifuzije EPRA (European Platform of Regulatory Authorities), ki sta ga organizirala Svet za radiodifuzijo in Agencija za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto Republike Slovenije. Nosilne teme zasedanja 105 predstavnikov 44 regulatornih organov iz 36 evropskih držav in Izraela so se osredotočale na aktualna vprašanja o regulaciji javne RTV, koncentraciji medijev in političnem oglaševanju.
Poročilo prof. dr. Carla-Eugena Eberleja in raziskava Erika Nordahla Svendsena o modelih regulacije in trendih razvoja evropskih javnih RTV je odprlo živahno izmenjavo stališč o vprašanjih, s katerimi se soočajo praktično vse evropske države.
Ali naj veljajo enaka merila regulacije za javne RTV kot komercialne RTV, če nagovarjajo iste ciljne skupine, ali ne? Kakšna in kolikšna stopnja nadzora zagotavlja javni RTV optimalno opravljanje njenega poslanstva v skladu z interesi civilne družbe? Kateri je optimalen odgovor in prava kombinacija na premici med dvema skrajnostima - od samoregulacije javne RTV, kot jo poznajo v Nemčiji, prek različnih stopenj nadzora neodvisnih regulatornih organov, kot ga prakticira večina držav, do skrajne variante parlamentarnega nadzora in privatizacije javne RTV, kot jo zagovarja Italija? Je neodvisen regulatorni organ najboljši in edini odgovor v razmerah, ko javna RTV ne izpolnjuje zakonskih obveznosti v skladu z javnimi interesi in v razmerah močnih vplivov dnevne politike.
Drugo pomembno vprašanje se je odprlo z raziskavo Sigveja Gramstada v zvezi z nadzorom in javnostjo podatkov o razvoju medijskega trga in lastništva izdajateljev programov. V razmerah liberalizacije medijskega trga, vse trše konkurence in boja za čim večje dobičke je koncentracija medijev logična posledica. Trend torej, ki smo mu priča tudi v drugih gospodarskih panogah, le da je medijski prostor zaradi svoje javne funkcije specifičen, saj mediji pomembno vplivajo na razvoj demokracije, na družben ustroj, kulturo in svobodo izražanja v posamezni državi. Analiza anketiranih držav kaže, da so podatki o lastništvu medijev v vseh državah javni, razen v eni. V vseh državah, razen v eni, ima neodvisni nadzorni organ tudi pooblastila za interveniranje proti prevzemom in združevanjem medijev.
Kaj je in kaj ni politično oglaševanje in kje poteka tista nevidna tanka črta med neplačanim predstavljanjem političnih strank in kandidatov ter političnim oglaševanjem, je bila tema, ki jo je s svojo raziskavo odprla Emmanuelle Machet.
V večini evropskih državah je političnim strankam in kandidatom dovoljeno brezplačno poročanje o volitvah in volilnih napovedih pod določenimi pogoji. Države, ki dovoljujejo tudi plačano politično oglaševanje, morajo posebej paziti na to, da pred začetkom volilne kampanje zagotovijo enakopraven dostop do medijskega prostora po natančno določenih pravilih in cenah ter da so posebej pozorne na različne oblike prikritega političnega oglaševanja in brisanja meja med novinarskimi in oglaševalskimi vsebinami.
Vir: ATRP, SRDF |
|
