Funkcija: redni profesor, predstojnik KGI na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, predsednik nadzornega sveta Telekoma Slovenije, kandidat za ministra brez listnice, ki bo vodil službo vlade za razvoj
Izobrazba: prof.dr. univ.dipl.inž.grad. - izredni profesor za področje Gradbena informatika in tehnična dokumentacija

od 13.3.2006 predsednik nadzornega sveta Telekoma Slovenije, potem ko je dr. Miro Rozman s tega mesta odstopil iz poslovnih razlogov

Pregled novic, ki omenjajo Žigo Turka na spletni strani preberi.si

Žiga Turk se je rodil 4.2.1962 v Ljubljani. Končal je osnovno šolo Riharda Jakopiča in Poljansko gimnazijo ter po odsluženju vojaškega roka leta 1981 začel s študijem na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo (FAGG) kjer je leta 1986 diplomiral. Leta 1986 se je zaposlil kot mladi raziskovalec na Inštitutu za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo (IKPIR) na FAGG. V študijskem letu 1987/88 je začel s podiplomskim študijem informatike na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani in leta 1989 magistriral. Istega leta je bil izvoljen v naziv “asistent” za področje Računalništvo in uporaba računalništva v arhitekturi in inženirstvu. Leta 1992 je na FAGG doktoriral z nalogo “Okolje za računalniško projektiranje gradbenih konstrukcij”. Leta 1993 je bil izvoljen v naziv "docent" za podrocje "Računalniško podprta arhitektura in gradbeništvo", leta 1998 v naziv "izredni profesor" za področje "Gradbena informatika in tehnicna dokumentacija" ter 17.2.2004 v naziv »redni profesor«. Je predstojnik Katedre za gradbeno informatiko ter vodja programske skupine eGradbeništvo.

Širši javnosti je znan kot pobudnik mikroračunalniške revije Moj mikro (1984). V prvih treh letih izhajanja je bil njen strokovni urednik. Sodeloval je tudi pri drugih oblikah širjenja računalniške kulture in izobraževanju na tem podrocju. Leta 1993 je postavil eno prvo spletnih mest v Sloveniji ter eno prvih na svetu s podrocja gradbeništva. Med drugim je na spletu izdelal iskalnik za prosto programsko opremo, ki je prerasel v spletni servis shareware.com ter orodje Woda. Iskalnik Google, ki objavlja tudi urejen seznam virov glede na njihovo odmevnost oz. kvaliteto, orodje Woda že vrsto let uvršca na prvo mesto v kategoriji spletnih zbirk podatkov.

S pedagoškim delom je začel leta 1989. Od št. leta 1994/95 na FGG predava predmet Opisna geometrija, na Fakulteti za arhitekturo pa predmet Računalnik v arhitekturi na dodiplomskem in podiplomskem študiju. V letih 1997-1999 je bil gostujoči predavatelj na Kraljevi tehnični univerzi v Stockholmu (KTH). Od leta 2001 je gostujoči profesor na Istanbul Technical University. Predava predmet "Information Systems for Construction Management" na podiplomskem študiju. Je tudi gostujoci profesor tudi na Univerzi v Zagrebu. V št. letu 2004/05 začenja s predavanji na Tehnicni univerzi na Dunaju. V tujini tudi redno sodeluje kot član komisij za zagovor doktorskih nalog, recenzent clankov za številne revije in konference ter kot zunanje recenzent nacionalnih raziskovalnih projektov Avstrije in Finske. Dve pomembni mednarodni konferenci je organiziral tudi v Sloveniji.

Raziskuje na širšem podrocju gradbene informatike. Zanima ga racunalniško integrirana gradnja, kompjuterizacija predpisov in standardov, elektronsko upravljanje s tehnično dokumentacijo, inženirske zbirke podatkov, informacijski in komunikacijski sistemi, teoreticne osnove modeliranja procesov in produktov ter delo in študij na daljavo. Ukvarja tudi s problemi upravljanja in prenosa znanja med raziskovalci ter med raziskovalci in uporabniki.

Trdi in v člankih dokazuje, da je vloga informatike danes zelo podobna vlogi, ki sta jo v preteklosti imeli tradicionalna tehnična dokumentacija, kamor spadajo tudi opisna geometrija in tehnično risanje. Od njegove doktorske disertacije naprej so v ospredju raziskave, povezane z računalniško integrirano gradnjo in modeli produktov. Začel je z razvojem preglednih, sistematicnih okvirov informacijskih tehnologij za gradbeništvo, delo pa je kasneje preraslo oz. se je poglobi-lo v iskanje solidnih teoretičnih in v nekaterih primerih celo filozofskih osnov nekaterih informacijskih tehnologij, predvsem tistih, ki so povezane z modeliranjem podatkov in s komunikacijami. Tako podvomi, da so celoviti modeli produktov edina prava pot za doseganje računalniško integrirane gradnje in v prepričanje, da informacijsko modeliranje lahko temelji na ogdenovem pomenskem trikotniku. Pri tem se nasloni na hermenevtični konstruktivizem, ki ima svoje temelje pri Heideggerju. Tudi pri študiju komunikacij presega tradicionalno razumevanje, da je to zgolj izmenjava informacij. S tovrstnim delom je pomembno prispeval k utemeljitvi gradbene informatike kot samostojne znanstvene discipline.

Posebej na področju komunikacij v gradbeništvu sodi dr. Turk med pionirje v svoji stroki. Z internetom je povezano njegovo delo v številnih evropskih projektih. Sodeloval je v dveh projektih iz cetrtega okvirnega programa ter štirih iz petega okvirnega programa EU. V šestem okvirnem programu je koordinator enega redkih projektov, ki so povezani z gradbeno informatiko, njegova skupina pa ima pomembno vlogo v še treh projektih Evropske zveze.

Redno objavlja v mednarodnih znanstvenih revijah in kongresih. Njegova bibliografija obsega preko 120 znanstvenih del, od tega 20 v recenziranih revijah.

Dr. Turk je član uredniških odborov treh mednarodnih znanstvenih revij. Od leta 1996 so-urednik mednarodne recenzirane znanstvene revije "Electronic Journal of Information Technology in Construction". Delo pri tej reviji je spodbudilo splošnejše razmišljanje o učinkovitosti komuni-kacije v znanosti, tudi v povezavi s problemi prenosa znanja v prakso. V letih 2002-2004 je vodil evropski projekt SciX, ki je študiral tehnične in poslovne vidike prostega objavljanja v znanosti.

Več na njegovi spletni strani www.zturk.com.