|
Jasna Kontler – Salamon v Delu piše:"Med vsemi kadrovskimi menjavami v vladnih ustanovah bi verjetno tista, ki je konec minulega tedna doletela direktorja akademskega in raziskovalnega omrežja Arnes Marka Bonača, zbudila kaj malo pozornosti, če bi šlo za vladno odločitev. Toda Bonača je odnesel upravni odbor Arnesa, ki ga je komaj septembra lani imenovala Bajukova vlada, to pa potezi – ne glede na navedene razloge zanjo – zagotavlja publiciteto in seveda podžiga raznovrstna ugibanja."
Domneva, ki jo je bilo po sporočilu o razrešitvi direktorja največkrat slišati, je namigovala, da upravni odbor sploh nima pravice odstaviti direktorja brez soglasja ustanovitelja, ki je za njegovo imenovanje nekoč tudi dal soglasje. A dejstvo je, da po statutu Arnesa, ki ga je potrdila vlada, za razrešnico to soglasje ni potrebno. Poleg tega je trenutno stvar z ustanoviteljem takšna, da bi težko dal soglasje, ker je to nekdanje ministrstvo za znanost in tehnologijo, po novem torej ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, ki pa še čaka na izvolitev predlagane ministrice.
Naslednje, kar nekateri poznavalci slovenske informacijske scene menda vidijo v ozadju spora med direktorjem in šesterico članov upravnega odbora (Avgust Jauk je zdaj že bivši član, ker so ga imenovali za vršilca dolžnosti direktorja), je interes Telekoma, ki hoče ohraniti petletno pogodbo z vlado o prevzemu dela dejavnosti Arnesa. Toda za potrditev takšne domneve, bi bili seveda potrebni dokazi, da so člani UO kakorkoli povezani s Telekomom, teh pa ni – razen če zanje kdo ne šteje že zgolj tega, da je bil kdo nekoč tam zaposlen.
Tako ostajata le dejstvi, da je UO omenjeno pogodbo ocenil za koristno, Bonač pa ji je nasprotoval. Pri tem pa nikakor ni bil edini. Novi državni sekretar za telekomunikacije dr. Tomaž Kalin je po podpisu pogodbe – tedaj še v vlogi pomočnika direktorja Inštituta Jožef Stefan in bivšega člana upravnega odbora Arnesa – ogoročeno izjavljal in pisal, da je takšna pogodba groba kršitev zakona o telekomunikacijah, ki predvideva skorajšnjo odpravo monopola Telekoma Slovenije, dolgoročno pa po njegovi oceni tudi pomeni nesorazmerno velike proračunske stroške za storitve, katerih cena iz dneva v dan pada.
Tudi sedanji Kalinov kolega dr. Stane Pejovnik, državni sekretar za področje višjega in visokega šolstva v MŠŠ, je oktobra v imenu LDS še napovedoval, da bo ta vsekakor razdrla škodljivo pogodbo s Telekomom, če bo prišla na oblast. Še bolj zanimivo je, da je takrat celo dr. Anton Jeglič, ki je bil v prejšnji vladi državni sekretar v MZT, v izjavi za Delo omenjeno pogodbo označil za "čisto politično potezo" in napovedal, da ji bo sam odločno nasprotoval.
Po seriji takšnih izjav je to, kar se je zgodilo, res precejšnje presenečenje. Razložimo si ga lahko bodisi z domnevno spremenjenimi ocenami pogodbe Telekoma, o čemer so prepričani v UO Arnesa, bodisi z morebitnimi drugimi utemeljenimi razlogi za Bonačev odstrel. Verjetno bi bila le nekoliko preveč (pre)drzna domneva, da se je z odstavitvijo Bonača morda molče strinjalo tudi pristojno ministrstvo – na to, da si je upravni odbor pridobil vladno zaupnico, pa da vendar kaže že zelena luč, ki jo je ministrstvo nedavno dalo upravnemu odboru – le mesec dni po tistem, ko je dr. Čokova njegovo delo "zamrznila".
Kakorkoli že, nobeno elektronsko akademsko omrežje nima tako prepletene in tako zapletene mreže, kakor je mreža ugibanj, resnic, domnevnih resnic in domnevnih laži okrog Arnesa. Res je, da so storitve Arnesa, potem ko je bil od ustanovitve naprej pred osmimi leti izjemno pomemben spodbujevalec informacijskega opismenjevanja, iz leta v leto zaostajale za ponudbami tovrstnih svetovnih omrežij. Res je, da njegove (iz proračuna plačevane) storitve poleg akademskih in raziskovalnih ustanov ter akademikov in raziskovalcev uporablja še množica neznanih "akademikov", saj je na njegovem trenutnem seznamu kar 35.000 posameznikov. To je 35-krat toliko, kolikor jih v svoje akademsko omrežje prepusti večja in bogatejša Avstrija. Res je tudi, da Arnes še vedno velikodušno napaja vse vladne ustanove, pri tem pa se mu še iz predlanskega leta vleče več kakor 420 milijonov primanjkljaja, ki lani zagotovo ni postal manjši.
Zaradi takih dejstev se kar da razumeti tistega, ki sodi, da je treba Arnes temeljito počistiti in posodobiti. Le vprašanje je, kdo lahko to stori in za kakšno ceno. A vprašanje je tudi, ali ni vlada že "izbrala" s tem, ko je dopustila, da je Telekom – kakor so povedali na tiskovni konferenci UO Arnesa v petek – že tako in tako lastnik velike večine vseh slovenskih vodov. Pajek je torej znan, ali je Bonač edina muha v mreži, pa še ni čisto jasno.
Vir: Delo, Kdo je pajek Arnesove mreže? |
