Kaj dogaja
|
sreda, 17. oktober 2001 |
Evropski statistični urad (Eurostat) poroča, da je Slovenija med trinajstimi kandidatkami za sprejem v EU daleč najbolje opremljena z računalniki in je le za korak za povprečjem v EU. V Sloveniji je bilo tako lani zabeleženih 27,6 računalnikov na sto prebivalcev, v državah članicah EU pa 28,6 računalnikov na sto prebivalcev. Te vesti so bili veseli na MID-u in povzeli rezultate, a žal pri tem zagrešili tudi napako.
V Sloveniji še vedno premalo izkoriščamo internetne storitve, pravijo na ministrstvu, kajti od sto prebivalcev jih Internet uporablja le 15,1, povprečje v EU pa je 24,2. Internetne storitve je lani pri nas omogočalo 24 ponudnikov, število strežnikov medmrežja pa se je v tem obdobju povečalo za tretjino in doseglo 1,4 strežnika na sto prebivalcev.
Ista raziskava kaže, da je bilo v letu 1999 v Sloveniji v rabi več osebnih računalnikov v gospodinjstvih, kot v podjetjih. Število internetnih strežnikov na 100 prebivalcev v letu 2001 v Sloveniji dosega 42,4 odstotka povprečja EU (1,4 proti 3,3), število uporabnikov interneta pa 62,4 odstotka povprečja v EU (15,1 proti 24,2). Velja omeniti, da gre pri številu uporabnikov Interneta za podatke za leto 2000, zadnje si oglejte na strani projekta RIS.
Iz gornjega bi nas smelo vsaj toliko kot za uporabnike skrbeti tudi za ponudnike storitev in vsebine in "vključene" strežnike.
Na MID-u trdijo, da Slovenija "prepričljivo vodi tudi na lestvici naložb v računalniško tehnologijo, saj zanjo namenja 2,1 odstotka BDP," kar naj bi bilo skoraj trikrat več od povprečja kandidatk. Vendar je ta delež v primerjavi s povprečjem v EU, kjer za naložbe namenjajo 2,7 BDP na prebivalca, še vedno majhen. Še slabše je dejansko stanje številk, ki pokažejo, da je Slovenija v resnici šele na petem mestu med državami kandidatkami po odstotku BDP-ja namenjenega za informacijsko tehnologijo. Res sicer v ta namen namenjamo največ denarja na prebivalca, a z 203 evri dosegamo zgolj slabih 33 odstotkov povprečja v petnajsterici.
Čeprav so na splošno rezultati za Slovenijo precej spodbudni, ne gre pretiravati s samohvalo, saj podatki ob le nekoliko drugačnem zornem kotu povedo povsem drugo zgodbo. Če nas ena zgodba lahko uspava, nas bo druga prav gotovo predramila.
Vira za primerjavo:
• Eurostat, Information Society Statistics - Rapid growth of Internet and mobile phone usage in Candidate Countries in 2000, zapis PDF, 112,4 KB
• MID, Močni v št. računalnikov, naložbah v računalniško tehnologijo, šibki v izkoriščanju internetnih storitev |
|