Poročilo Komisije je posnetek ugotovitev o evropskih telekomunikacijskih trgih, ki ustvarijo skoraj 290 milijard EUR prihodkov, tik preden bodo prenovljena telekomunikacijska pravila na ravni EU. Vključuje posamezna poglavja, ki obravnavajo razmere v vsaki državi članici EU.

Glavne točke letošnjega poročila

Nižje cene in večja izbira za potrošnike

Cene za triminutni nacionalni telefonski klic iz fiksnega telefonskega omrežja so se od leta 2000 pa do danes znižale z 41,8 na 25 centov. Cene za notranje mobilne storitve so se v zadnjem letu znižale za skoraj 13,9 %.

Poleg tega je več kot 31,4 milijona uporabnikov mobilnega omrežja (povečanje za 6,3 milijona) izkoristilo pravico v okviru zakonodaje EU, da lahko obdržijo svojo telefonsko številko, ko zamenjajo operaterja. V Španiji je v primerjavi z ostalimi državami članicami število potrošnikov, ki se odločijo za zamenjavo, najvišje (9,21 milijona). Tudi v fiksnem telefonskem omrežju več kot 15 milijonov potrošnikov v EU na ta način zamenja operaterja (7 milijonov leta 2005). Na Švedskem je že mogoče, da potrošniki obdržijo svojo številko, ko preklopijo na storitve prenosa govora preko IP protokola (VoIP).

Trgi mobilne telefonije dozorevajo

Rast prihodkov je leta 2006 znašala 4,6 %. S 478,4 milijona mobilnih telefonov, ki se trenutno uporabljajo, doseže gostota v Evropi 103 % prebivalstva (povečanje od leta 2005, ko je znašala 95 %). Gostota je najvišja v Luksemburgu (171 %), Italiji (134 %) in Litvi (133 %).

Fiksna govorna telefonija: znižanje prihodkov operaterjev

Leta 2006 so se prihodki znižali za 4,5 do 5,1 %. Konkurenca še naprej znižuje tržne deleže uveljavljenih operaterjev, ki sedaj povprečno znašajo 65,8 % prihodkov iz prodaje na drobno v EU-25.

Konkurenca pospešuje rast širokopasovnih storitev

Rast prihodkov je leta 2006 znašala od 7,8 do 8,5 %. Leta 2006 je bilo zabeleženih več kot 20 milijonov dodatnih naročnin širokopasovnih storitev, tako da je gostota v EU-25 znašala 15,7 %. Nizozemska (29,8 %) in Danska (29,4 %) sta prehiteli Južno Korejo in imata zdaj najvišjo gostoto širokopasovnih storitev na svetu, medtem ko ima sedem držav članic višjo gostoto širokopasovnih storitev kot ZDA. Države, v katerih so regulativni organi omrežjem uveljavljenih operaterjev naložili obveznost, da omogočijo dostop tudi drugim operaterjem, in kjer se je začela pojavljati konkurenca, beležijo najvišje stopnje rasti.

Odsotnost konkurenčnih pogojev za operaterje

Poročilo Komisije izpostavlja tudi nekatera najbolj pereča regulativna vprašanja, ki še vedno niso rešena:

• Odsotnost resnično neodvisnih nacionalnih regulativnih organov: zlasti na Poljskem in Slovaškem. V drugih državah članicah politični vpliv na vsakdanje delo nacionalnih regulativnih organov še vedno zbuja skrb.
• Zamude pri uporabi pravnih sredstev za reševanje problemov konkurence: v nekaterih primerih (Italija, Portugalska, Grčija in Nemčija) zaradi dolgih pravnih pritožb na odločitve nacionalnih regulativnih organov.
• Zelo različna pravna sredstva za podobne probleme konkurence: ponudbe dostopa bitnega toka za širokopasovne storitve ostajajo v EU neenotne in stroški končanja klica se od države do države bistveno razlikujejo.
• Neučinkovito in razdrobljeno upravljanje radijskega spektra: radijski spekter podpira storitve, ki so vredne več kot 200 milijard EUR. Pristop na ravni EU za upravljanje radijskega spektra bi lahko povzročil do 0,1 % dodatne rasti BDP.
• Nedokončana uvedba številke 112 za klice v sili: Komisija je morala leta 2006 sprožiti postopke za ugotavljanje kršitev proti 13 državam članicam.

Komisija bo ta vprašanja obravnavala v okviru reforme telekomunikacijskih pravil EU, ki je načrtovana letos poleti.