|
Kaj dogaja
|
|
četrtek, 09. november 2006 |
|
Prvi primer phishinga pri nas, ki ga je te dni priznal oziroma nanj svoje komitente opozoril NLB je sprožil večno debato o odgovornosti za zlorabe. NLB odločno opozarja, da je za morebitno zlorabo odgovoren uporabnik sam, a hkrati dodaja, da bodo primere obravnavali individualno. Če nekomu ukradejo ali izgubi ključ, vlomijo v stanovanje, nehote izda svoje geslo ali pin si je torej kriv sam. Vprašanje je kako v primeru zlorabe in dejanske škode ukrepa banka, ki je sistem in njegovo varnostno politiko zasnovala in ponudila komitentom v uporabo.
Poglejmo analogijo z zlorabami na področju telekomunikacij. Če si nekdo "samo malo" sposodi vaš mobilni telefon in spotoma napolni tuj predplačniški račun ter vas tako olajša za nekaj tisočakov, je to vaša težava. Če vam kdo nepooblaščeno z vašega telefona (bodisi vlom ali prijazen gost) pokliče teto v Avstralijo ali kako drugo teto na 090 je to prav tako vaš problem.
Nekoliko drugače bo kot kaže po novem (Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o elektronskih komunikacijah), če boste na računalnik "dobili" programček, ki bo klical po svetu in tako višal vaš račun za telefonijo. Čeprav ste tako kot v primeru NLB Klika tudi v tem primeru žrtev lastne nepazljivosti ali naivnosti bo kot kaže v primeru t.i. dialerjev soodgovornost zakonsko naložena operaterjem.
Seveda je zanimivo razmišljati o tem kakšno zagotavljanje varnosti nalaga zakon operaterjem ter kakšne kazni predvideva tudi v luči phishinga in tehnoloških ter organizacijskih ukrepov, ki jih lahko sprejme elektronska banka za zmanjšanje tveganja. Konec koncev imamo občasno na transakcijskih računih celo več denarja kot bi stal cel mesec pogovora na povprečno številko 090. In tveganje, da cel mesec ne bi opazili, da nekam kliče naš računalnik je manjše, kot tveganje, da ne opazimo transakcije, ki se zgodi v sekundi.
Vsekakor izklopite telefonski kabel iz modema, če tega ne potrebujete in ne izvažajte certifikatov po nepotrebnem. Varno vožnjo. |
