Strateške umeritve prodaje Telekoma Slovenije
Telekom Slovenije
petek, 12. maj 2006
Vlada RS je na predlog Ministrstva za gospodarstvo na svoji včerajšnji redni seji sprejela Strateške usmeritve Vlade RS pri odprodaji državnega deleža družbe Telekom Slovenija, d. d. Zaradi skupne prodaje kapitalske naložbe bo imenovana skupna komisija za vodenje postopka odprodaje državnega deleža družbe Telekom Slovenija, d. d., s strani Ministrstva za gospodarstvo, Slovenske odškodninske družbe in Kapitalske družbe. Vodil jo bo predsednik, ki ga bo imenovalo Ministrstvo za finance. Vlada RS bo pooblastila Komisijo, da v skladu z Uredbo o prodaji in drugih oblikah razpolaganja s finančnim premoženjem države in občin, izvede pripravljalna dejanja in vodi postopek odprodaje državnega deleža družbe Telekom Slovenija, d. d. Vlada RS je Ministrstvu za finance naložila, da zagotovi sredstva ter določi način financiranja za delovanje Komisije ter izvedbe pripravljalnih dejanj in postopka odprodaje državnega deleža družbe Telekom Slovenija, d. d.

V okviru gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji, ki ga je Vlada RS sprejela 3. 11. 2005, je v sklopu ukrepov za privatizacijo in razvoj finančnega sistema predvidena usklajena privatizacija največjih gospodarskih družb v lasti države ter privatizacija družbe Telekom Slovenija, d. d.

Strateške usmeritve Vlade RS pri odprodaji državnega deleža družbe Telekom Slovenije, d. d. so pripravljene na osnovi Predloga odprodaje državnega deleža Telekoma Slovenija, d. d., ki ga je pripravila Komisija za privatizacijo družbe Telekom Slovenija, d. d., imenovana 10. 11. 2005 s sklepom Vlade RS, in ga 23. 12. 2005 predlagala Vladi RS, ter drugih gradiv in strokovnih podlag. Pri izdelavi strateških usmeritev Vlade RS pri odprodaji državnega deleža družbe Telekom Slovenija, d. d., so bili upoštevani tudi predlogi zainteresirane javnosti in Sveta za telekomunikacije; izkušnje, pridobljene pri privatizacijah drugih evropskih nacionalnih operaterjev ter usmeritve ministrstev za razvoj in za gospodarstvo.


Člani Komisije za privatizacijo družbe Telekom Slovenija d.d. (t.i. privatizacijska skupina) so bili:

  • dr. Peter Grilc, vodja skupine
  • mag. Libor Vončina
  • mag. Matjaž Janša
  • mag. Bojan Valančič
  • mag. Bojan Dremelj
  • dr. Miro Rozman
  • Karmen Ponikvar
  • Robert Rožič
  • dr. Peter Groznik
  • mag. Jožef Zrimšek


Temeljni cilji odprodaje državnega deleža družbe Telekom Slovenije, d. d., so:

  1. vzpostavitev lastniške strukture, ki bo dolgoročno zagotavljala učinkovito upravljanje, konkurenčnost ter uspešen razvoj družbe Telekom Slovenija, d. d. in njenih hčerinskih družb;
  2. doseganje najvišje možne prodajne cene državnega deleža ob doseganju drugih ciljev;
  3. pozitiven vpliv na razvoj sektorja elektronskih komunikacij;
  4. transparentnost vseh transakcij in s tem upoštevanje interesov in pravic vseh delničarjev in čimprejšnje izplačilo povračila upravičencem iz naslova Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje.

Predmet prodaje je celoten delež v neposredni in posredni lasti Republike Slovenije. Prodaja se družba kot celota s pripadajočimi hčerinskimi družbami. Neposredni delež Republike Slovenije v družbi Telekom Slovenija, d. d. je 62,53 %, posredno pa Republika Slovenije preko Slovenske odškodninske družbe (SOD) in preko Kapitalske družbe (KAD) poseduje še 11,61 %. Skupaj torej 74,14 %.


Lastniška struktura Telekoma na dan 30. 4. 2006 ter primerjava glede na konec preteklega leta
Delničarji Lastništvo v % dne 30. 4. 2006 Lastništvo v % dne 31. 12. 2005
Republika Slovenija 62,53 62,53
PID - DZU 5,51 6,26
Individualni delničarji 9,09 8,65
Kapitalska družba 5,59 5,59
Kapitalska družba - PPS 1,77 1,77
Slov. odškodninska družba 4,25 4,25
Domače pravne osebe 6,37 6,84
Banke 1,18 1,38
Zavarovalnice 0,09 0,10
BPH 0,63 0,77
Tuje pravne osebe 1,20 0,18
Vzajemni in ostali skladi 1,33 1,21
Lastne delnice 0,46 0,46
Skupaj 100,00 100,00


Potek odprodaje državnega deleža

Uvrstitev delnic na organiziran trg vrednostnih papirjev - delnice družbe Telekom Slovenija, d. d., se uvrstijo na ljubljansko borzo vrednostnih papirjev. Za uvrstitev delnic na borzo mora poskrbeti uprava družbe Telekom Slovenija, d. d., v najkrajšem času.


Ob tej priložnosti je predsednik uprave Telekoma Slovenije Bojan Dremelj povedal: »Zelo smo zadovoljni, da se je proces prodaje državnega deleža v Telekomu Slovenije pričel. Uprava bo poskrbela, da bodo delnice Telekoma Slovenije v najkrajšem možnem času uvrščene na Ljubljansko borzo.«

Odprodaja dela državnega deleža slovenskim državljanom

Republika Slovenija izdvoji 10 % delnic, ki jih ponudi državljanom Slovenije v dveh korakih.

  • V prvem koraku (5 % do 10 % delnic) so delnice ponujene vsem državljanom pod enakimi pogoji,
  • v drugem koraku so delnice (5 % delnic) ponujene le državljanom, ki so zadržali lastništvo nad delnicami iz prvega koraka za vsaj tri leta.

Preko izbrane banke ali borzne hiše, ki sama nima v lasti delnic družbe Telekom Slovenija, d. d., se izvede prodaja 5 % deleža družbe Telekom Slovenije, d. d., ki je v neposredni državni lasti.

Odprodaja dela državnega deleža strateškemu investitorju

Republika Slovenija proda delež 39 % družbe strateškemu investitorju. Delež je lahko manjši, če se poveča delež delnic podanih slovenskim državljanom. Delež je prodan v dveh časovno različnih korakih. Strateški investitor je izbran med ponudniki na razpisu, kjer je najpomembnejše merilo odločanja višja ponujena cena. Strateški investitor ob nakupu državnega deleža v pogodbi pristane na zaveze, ki se jih omeni v razpisni dokumentaciji, ali pa dogovori s pogajanji.

Strateški investitor pridobi državni delež v dveh korakih.

  • V prvem koraku pridobi 25 odstotkov družbe. Hkrati s prvim korakom mora strateški investitor podati ponudbo za prevzem na trgu vrednostnih papirjev po enaki ceni delnice, kot jo je ponudil za državni delež.
  • V drugem koraku, ki se zgodi tri leta po prvem, kupi strateški investitor preostali delež države, ki je namenjen prodaji. Delež 25 % in eno delnico Vlada RS zadrži. Cena delnic za drugi korak se določi že ob prvem koraku. Cena se izračuna tako, da se ceno, določeno v prvem koraku, poveča za pričakovano rast podjetja.

V primeru, da zaveze iz razpisa s strani strateškega investitorja dokazljivo niso izpolnjene, RS lahko uveljavlja denarne in nedenarne pogodbene kazni.

Zaveze strateškega investitorja pri upravljanju družbe so:

  1. ohranitev poslovnih funkcij skupine Telekom Slovenija v Sloveniji;
  2. ohranitev razvoja omrežja in storitev znotraj skupine Telekom Slovenija v obsegu za to potrošenih sredstev in zaposlenih ljudi, ki je vsaj enak sedanjemu,
  3. ohranitev deleža slovenskih dobaviteljev opreme in storitev in uvajanje slovenskih dobaviteljev tudi v druge družbe kupca državnega deleža,
  4. ohranitev sodelovanja s slovenskimi raziskovalnimi institucijami v vsaj v sedanjem obsegu,
  5. širjenje poslovanja preko slovenskih meja, ki se izkaže s strani družbe Telekom Slovenije v prevzemih oziroma drugačnih strateških povezavah ali pa v rentabilnih investicijah izven meja Slovenije, ki v obdobju zavez povečujejo letno za vsaj deset odstotkov;
  6. zagotavljanje razvoja omrežja in storitev tako, da bodo fiksni širokopasovni priključki omogočeni vsem prebivalstvu v roku najkasneje treh let po odkupu državnega deleža ter da ponudba storitev sledi trendom v telekomunikacijsko razvitim državam, slovenskemu uporabniku morajo biti ponujene enakovredne storitve, kot uporabnikom v razvitih državah EU;
  7. zagotavljanja ponujanja enakih možnosti izrabe obstoječega omrežja konkurenci v skladu z veljavnimi direktivami evropske skupnosti, nacionalnim pravnim redom in odločbami nacionalnega regulatornega organa (APEK);
  8. uvajanje novih poslovnih procesov v podjetje z namenom povečevanja učinkovitosti in uspešnosti podjetja in zagotovitev mednarodnih strateških povezav z namenom lažjega uvajanje novih storitev, izkoriščanja ekonomije obsega in ugodnejših pogojev gostovanja naročnikov v drugih državah.

Izvedba postopka odprodaje državnega deleža

Mednarodni tender bo potekal v treh krogih.

  1. V prvem krogu bo država pod pogoji iz teh strateških usmeritev razpisala mednarodni tender in k njemu povabila vsa zainteresirana podjetja. Iz kandidature bodo izločena podjetja v večinski državni lasti ali v večinski lasti drugega operaterja elektronskih komunikacij. Vzporedno s potekom tenderja bo država pripravljala vse potrebno za uvrstitev državnega deleža na slovensko borzo in eno od mednarodnih borz.
  2. Glede na višino ponudb iz prvega kroga ter naknadna pogajanja o zavezah, se bodo v drugi krog uvrstili štirje najboljši ponudniki. Med štirimi najboljšimi mora biti vsaj eno podjetje, ki je operater telekomunikacij ter vsaj eno podjetje, ki je strateški finančni investitor. Podjetja uvrščena v drugi krog bodo imela pravico opraviti skrbni pregled in na podlagi skrbnega pregleda popraviti svoje ponudbe.
  3. V tretjem krogu najboljša dva ponudnika iz prvega kroga lahko popravita svoje ponudbe na licitaciji. Ponudnik z najvišjo končno ponudbo zmaga.

Vse ponudbe zavezujejo kupca k nakupu državnega deleža v skladu s temi strateškimi usmeritvami in bo njihovo resnost treba zavarovati z visoko bančno garancijo v višini vsaj 5 % posla.

V primeru, da nobena ponudba ne bi presegla minimalne prodajne cene, ki jo določi Vlada RS na podlagi skrbnega pregleda, cenitve državnega premoženja in tečajev, ki jih dosežejo delnice na borzi, se preostal državni delež proda deloma s ponovnim pozivom državljanom k odkupu delnic družbe Telekom Slovenije, d. d., s popustom, ki ga določi Vlada RS in pogoji iz odprodaje dela državnega deleža slovenskim državljanom, preostanek pa se uvrsti na eno od večjih evropskih borz.

 
< Nazaj   Naprej >

Vsebine spletne strani delno ali v celoti ni dovoljeno kopirati, razmnoževati ali na katerikoli drug način distribuirati brez pisnega dovoljenja izdajatelja. Vsi logotipi in blagovne znamke so last njihovih lastnikov. Vsi komentarji so last njihovih avtorjev, vse ostalo je © 386tele.com. Priporočamo obisk spletne strani www.preberi.si. Elektronska publikacija 386tele.com je zavedena pod mednarodno standardno serijsko številko ISSN 1581-0259.