Potem, ko je družba pred dobrimi petimi leti pridobila koncesijo za GSM v frekvenčnem območju 1800 MHz in zanjo odštela 4,91 milijarde tolarjev (takrat slabih 20 milijonov evrov) je marsikdo pričakoval precej.

Če so dejansko investirali 150 milijonov dolarjev, kolikor so takrat napovedovali, so jih bolj slabo. Slovenski uporabniki se niso zadovoljili zgolj z nižjimi cenami klicev in zahtevajo dodatne storitve ter atraktivne aparate.

Tako jim nikakor ne bi  uspelo doseči niti konzervativne ocene 20 odstotkov trga, kar so si zadali za prvih deset let. Ne bodo jih niti dočakali.

Ko so septembra 2001 predstavili blagovno znamko Vega (in spotoma spregledali istoimensko slovensko podjetje?) so zaposlovali že 163 ljudi in ko so oktobra pričeli po Sloveniji deliti banane so se morebitni uporabniki že spraševali, koga imajo za opico?

Čeprav so želeli do konca leta 2001 želeli postaviti 225 infrastrukturnih objektov in nato v prvi polovici 2002. leta še 50, so jim življenje grenili postopki za pridobivanje potrebnih dovoljenj. Nekatere že postavljene objekte so morali celo odstraniti.

3. decembra 2001 je uradno začelo delovati omrežje Vega 070 in opravljen je bil prvi uradni klic v omrežju, ki sta ga opravila takratni (in edini?!) minister za informacijsko družbo dr. Pavel Gantar in takratni veleposlanik ZDA v Sloveniji Johnny Young.

Ob novoletni zabavi so tisto leto američani skoraj zažgali streho ljubljanskega gradu in posredovati so morali celo gasilci.

Marca 2002 so pri Vegi ponujali uporabnikom celo brezplačne telefone v zameno za 18 mesecev zvestobe. Do aprila istega leta so nabrali že preko 11.000 uporabnikov od tega okoli 40 % naročnikov. Ob takratnem obisku ministra Pavla Gantarja in državnega sekretarja Tomaža Kalina, naj bi minister Gantar izrazil svoje zadovoljstvo nad organiziranostjo Vege in nad dejstvom, da Vega uspešno nastopa na trgu. Generalni direktor Vege Julien Coustaury je ministru sporočil, da Vega uspešno izpolnjuje vse zahteve iz koncesijske pogodbe, obenem pa se je dr. Gantarju kot resornemu ministru za telekomunikacije v imenu družbe zahvalil za vso dosedanjo podporo in izkazano zaupanje.

Že maja leta 2002 so postali pogovori v Vegi prek vikenda vredni zgolj 1 tolar, junija pa si je podjetje zagotovilo financiranje v skupni vrednosti okoli 120 milijonov €. Tolarski del obnavljajočega kredita je bil vreden 4,4 milijarde tolarjev in sta ga zagotovili Nova Ljubljanska Banka in Hypo Alpe-Adria.

Po sponzoriranju ljubljanskega nogometnega kluba Olimpija si lahko zapomnimo Vegine aktivnosti jeseni leta 2002, ki naj bi ga zaključila s 64.000 aktivnimi uporabniki (20 % naročnikov). Spomladi 2003, pa so nas marca pričeli prepričevati, da je Vega "simpl in poceni". Konec marca 2003 je direktor Vege že prepričeval predstavnike Direktorata za telekomunikacije EU, da so klici v omrežju občutno prenizki in klici med omrežji občutno previsoki. "Če bo Agencija na našo pobudo sprožila postopek in zvišala cene klicev znotraj omrežij, da bodo odražali dejanske stroške takšnih klicev, sem prepričan, da bo končni rezultat možnost izbire med primerljivimi tekmeci – v dobro slovenskih uporabnikov mobilnih storitev," je takrat povedal Coustaury.

Konec aprila Vega vloži tudi formalno pritožbo na takratno Agencijo za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto (ATRP, predhodnik APEK-a) v kateri trdi, da operaterji s pomembno tržno močjo kršijo zakon, saj cen svojih storitev ne oblikujejo stroškovno, kot od njih jasno zahteva Zakon o telekomunikacijah.

Maja 2002 Vega nadaljuje s pritožbami v Bruslju in se sestane s takratnim direktorjem regulatorja Nikolajem Simičem ter se pritoži zoper Mobitel pri Uradu za varstvo konkurence. Jeseni se odzove na poletno sinhrono spremembo cen Mobitela in Si.mobila ter ponovno pozove regulatorja, naj vendar že nekaj stori.

Tik pred Božičem leta 2002 regulator dejansko nekaj stori - opusti preiskavo vegine obsežne prijave s pojasnilom, da je prišlo do bistvenih sprememb na trgu.

Konec januarja 2003 so na Vegi obupani. »Nekdo mora ukrepati. In to kmalu,« pravi Coustaury. »Več kot devet mesecev je že minilo, pa smo znova točno tam, kjer smo začeli. Še vedno se vsi strinjamo, da so razmere slabe in da so potrebne spremembe. In še vedno ni politične volje, da se stvar razreši.«

Leto 2003 tako mine v pritoževanju pri nas in obtoževanju v Bruslju. Kljub temu jim uspe leto 2003 končati z 41 odstotkov manjšo izgubo kot v letu 2002. Število naročnikov naj bi povečali za 21 odstotkov na 18.000 in leto končali z okoli 40.000 uporabniki - 24.000 manj kot leto poprej.

»Če je bilo leto 2003 leto opozarjanja, bo leto 2004 na tem področju (regulacije trga op.p.) leto dejanj,« je dejal Coustaury ob vstopu v leto 2004. In sledila je znamenita odškodninska tožba, čakanje na menjavo vlade, čakanje na odgovor vlade in prišlo je leto 2005.

Septembra leta 2005 je vodenje podjetja prevzel Steven Fast, ki je pred nastopom funkcije generalnega direktorja Vege opravljal delo finančnega direktorja Vege in namestnika Juliena Coustauryija. Slednji je odpotoval na Haiti, po tem, ko mu med drugim ni uspelo pridobiti Slovenskega državljanstva.

Decembra 2005 so na Vegi osupli, saj je Urad za varstvo konkurence ugotovil, da Mobitel ni zlorabil položaja na trgu. Podvomili so v neodvisnost Urada in napovedali pritožbo na upravnem sodišču.

Januarja 2006 doseže Vega pirovo zmago, ko državna revizijska komisija ugodi njenemu zahtevku za revizijo postopka razpisa Ministrstva za javno upravo glede izbire ponudnika mobilne telefonije. Razpis je bil razveljavljen in prav v dneh, ko postaja aktualen ponovljen razpis Vega 19.4.2006 tudi javno prizna poraz.

Zgrajeno omrežje je prodano, uporabniki - okoli 30.000 naj bi jih še bilo - pa bodo imeli možnost prenesti številke na druge operaterje. Predvidoma naj bi Vega 070 ugasnila 1. junija 2006.

---vege---