„Izvajanje skupnih pravil EU je bistveno, da konkurenčnost na evropskem trgu za elektronske komunikacije lahko zagotavlja kakovostno blago in storitve, ki so nujni za gospodarsko rast in delovna mesta,“ je dejala komisarka za Informacijsko družbo in medije Viviane Reding. „Potrebujemo tudi preglede trga 25 nacionalnih regulativnih organov, da nam omogočijo utemeljeno oceno okvira za tedaj, ko ga bomo pregledali leta 2006. Zaradi tega sem odločena ukreniti vse potrebno zato, da države članice čim prej izpolnijo svoje obveznosti.“

Okvir elektronskih komunikacij je v EU-15 začel veljati že pred dvema letoma, v EU-10 pa pred 17 meseci. Države članice so morale zagotoviti, da njihovi nacionalni regulativni organi uvodno preučijo stanje konkurenčnosti na pomembnih trgih in na njih po začetku veljavnosti okvira „čim prej“ opravijo pregled. Medtem ko postopek pregleda trga kar dobro napreduje v nekaterih državah članicah, sedem držav članic, ki so jim danes poslali uradne opomine, Komisiji do konca septembra še niso sporočile izsledkov kakršnega koli pregleda trga.

Komisija bo še naprej spremljala stanje v tistih državah članicah, katerih nacionalni regulativni organi so sporočili le manjše število pregledov trga in kjer je videti, da se zelo počasi dokončuje delo za druge trge.

Hkrati je bil za druga vprašanja uveden postopek za ugotavljanje kršitev proti Estoniji (opredelitev trgov in prehodni režim), Cipru in Sloveniji (neodvisnost regulativnih organov), in v enem primeru v zvezi z Malto (prenosljivost številk) se je Komisija odločila za obrazloženo mnenje, ki je drugi korak postopka za ugotavljanje kršitev.

Princip

V posebnem obrazloženem mnenju je pojasnjeno, da je osnovni splošni princip zakonodaje EU, kakor tudi regulativnega okvira iz leta 2002,  da morajo države članice poskrbeti, da je organ, ki izvaja naloge regulatorja ločen in neodvisen od kateregakoli operaterja elektronskih komunikacij. Še posebej morajo države članice, ki imajo v lasti operaterje elektronskih komunikacij jasno ločiti opravila regulacije trga od državnih lastniških dejavnosti.

Težava

Sloveniji ni uspelo vzpostaviti ustreznih varoval, ki bi zagotavljala, da je organ zadolžen za regulativna opravila pravno ločen in funkcijsko neodvisen od vseh operaterjev elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev. Konkretno je ministrstvo, ki ima nekatera regulativna opravila vpleteno tudi v upravljanje obstoječega operaterja fiksnih vodov, ki sam nadzira največjega operaterja mobilnih komunikacij. Sloveniji zato ni uspelo zagotoviti učinkovite strukturne ločitve regulativne funkcije od dejavnosti povezanih z lastništvom ali nadzorom.

Dejanja komisije

Komisija je pričela postopek zaradi prekrška proti Sloveniji zaradi dejstva, da ima telo, ki ohranja regulativne funkcije hkrati odgovornosti povezane z nadzorom operaterja elektronskih komunikacij. S tem Slovenija krši zahtevo po jasni strukturni ločitvi regulativnih in lastniških funkcij in lahko s tem slabi zaupanje udeležencev na trgu v neodvisnost in nepristranskost regulacije.

Skratka, tokrat jih Slovenci poslušamo, ker na Ministrstvu za gospodarstvo (kljub opozorilom v medijih in opozicije) niso prepoznali članstva mag. Matjaža Janše, ki je v.d. direktorja Direktorata za elektronske komunikacije (in ima določene regulativne funkcije) v nadzornem svetu Telekoma Slovenije kot konflikta interesov. Naj spomnimo,  da je zaradi istega vzroka (pa čeprav šele po opozorilu novinarjev v neformalnem razgovoru) pred leti z mesta predsednika in kasneje člana NS odstopil Tomaž Kalin, ki je bil v tistem času sekretar v Ministrstvu za informacijsko družbo.

Na to dejstvo so poleti komisijo opozorili predstavniki alternativnih operaterjev, je pa zanimivo, kako poskušajo zdaj v odzivih neodvisnost oporekati kar vsem vprek. Povsem možno je, da bi komisijo zadovoljila že preselitev državnih lastniških funkcij Telekoma Slovenije iz Ministrstva za gospodarstvo v Ministrstvo za finance (kar bi vzradostilo tudi koga v Sloveniji) seveda ob predpostavki, da iz NS Telekoma "odpokličejo" osebe, ki se v državi ukvarjajo z regulativnimi funkcijami.

Sporočilo Bruslja je zelo pomembno in ponovno opozarja na nevzdržno stanje konkurence na področju telekomunikacij.

V današnjem, že tretjem opominu Sloveniji s področja telekomunikacij, Evropska komisija opozarja na nevzdržnost sistema, ki se razvil v Sloveniji v zadnjih 15 letih. Ves ta čas je namreč država v stalnem konfliktu interesov, saj nastopa kot lastnica, regulatorka ter kot kontrolorka-varuhinja konkurence. Rezultat tovrstne “strukturne napake” so daleč največje in najdlje časa trajajoče anomalije na telekomunikacijskem trgu med vsemi članicami EU. Sektorski regulator (APEK) ima že več let vsa potrebna pooblastila za ukrepanje na trgu, vendar zaradi strahu, da s svojimi akcijami ne bi ogrozil "nacionalnega interesa", ne upa opravljati svojih nalog.

Si.mobil pričakuje pozitiven odgovor Slovenije na kritiko Bruslja na način, da bodo pristojni, v prvi vrsti APEK in UVK, nemudoma dokončali že več mesecev in let trajajoče postopke ter začeli z izdajanjem odločb, ki bodo odpravile anomalije na slovenskem trgu elektronskih komunikacij. V nasprotnem primeru namreč Sloveniji na koncu postopka grozijo visoke kazni, ki jih bomo v evropsko blagajno plačali slovenski davkoplačevalci.

WWI/Vega pozdravlja bruseljski opomin Sloveniji

Evropska Komisija ugotavlja, da Slovenija do sedaj ni uspela zagotoviti popolne neodvisnosti nacionalnega telekomunikacijskega regulatorja, zato je danes Sloveniji poslala uradni opomin zaradi nespoštovanja pravnega reda na področju telekomunikacij.

Evropska Komisija ugotavlja, da slovenski telekomunikacijski trg bazira na državnih monopolih in je odraz nepopolnih konkurenčnih pogojev, ki vladajo na tem trgu. ”To je že tretje tovrstno opozorilo Sloveniji s strani Evropske komisije. Upamo, da bo tokrat slovensko regulativno telo vendarle prisluhnilo opozorilom, začelo odpravljati neskladnosti na trgu in ukrepalo v smeri zagotovitve zdrave konkurence med operaterji,« se na današnje poročilo EU odziva Steven Fast, generalni direktor Vege. “Naši očitki regulatorju o njegovi povezanosti in naklonjenosti političnim okoliščinam, ki se posledično odražajo v pomanjkanju regulacije in konkurence na slovenskem telekomunikacijskem trgu, so bili s tovrstnim opozorilom Evropske Komisije uslišani,” nadaljuje Fast.

Evropska komisija v svojem opozorilu, namenjenem Sloveniji poudarja, da je tudi slovensko ministrstvo s svojimi regulativnimi organi, vpleteno v upravljanje Telekoma Slovenije, ki obenem nadzira tudi upravljanje največjega mobilnega operaterja na slovenskem trgu. Komisija je proti Sloveniji sprožila še dodaten postopek za ugotavljanje kršitev, in sicer ob dejstvu, da ima regulativni organ pooblastila tudi za nadzor upravljanja operaterjev elektronskih komunikacij. Na ta način regulativno telo krši zahtevo po ločeni regulativni in lastniški funkciji, le slednja pa bi lahko spodbudila zaupnost in pravičnost v regulacijo trga.