Potem, ko sta se prek Slovenske tiskovne agencije že včeraj
odzvala na opozorila (se opozorilo sliši bolj nežno kot opomin?)
Evropske komisije v.d. direktorja APEK-a Tomaž
Simonič in v.d. generalnega direktorja direktorata za elektronske
komunikacije na gospodarskem ministrstvu Matjaž Janša, se je
danes na te odzive odzvalo tudi podjetje T-2, z direktorjem
Matevžem Turkom na čelu, ki že leto dni buri duhove na
slovenski telekomunikacijski sceni.
V sporočilu, ki ga je podpisal Turk (naj spomnimo, da je do lanske pomladi opravljal naloge tehničnega direktorja SiOL-a in po odhodu Mirana Krambergerja nekaj časa v.d. direktorja SiOL in je nato v še vedno ne povsem razjasnjenih okoliščinah zapustil SiOL), je zapisano: »V medijih smo zasledili odgovore v.d. direktorja APEK g. Tomaža Simoniča in v.d. generalnega direktorja direktorata za elektronske komunikacije Matjaža Janše na opozorilo Evropske komisije o neizpolnjevanju zakonodaje na področju elektronskih komunikacij. V teh odgovorih je nekaj pomembnih netočnosti, ki zavajajo javnost.
Netočna je trditev, da je Telekom Slovenije navkljub dejstvu, da mu APEK ni podelila statusa s pomembno tržno močjo, deloval na trgu kot, da bi takšno odločbo imel. Podjetje T-2 je 18.5.2004 poslalo zahtevek za pridobitev 146 kolokacijskih prostorov na celotnem področju Slovenije in 02.06.2004 naročilo povezavo teh kolokacijskih prostorov z optičnimi vodniki. Telekom podjetja T-2 ni obravnaval kot to zahteva ZEKom (Zakon o elektronskih komunikacijah) od operaterja s pomembno tržno močjo. Obravnaval ga je diskriminatorno, še posebej v primerjavi s hčerinskim podjetjem SiOL, ki mu je zagotavljal uporabo kolokacijskih prostorov v dveh tednih od naročila in optične povezave do kolokacijskih prostorov v največ dveh mesecih od naročil.
Poleg tega Telekom Slovenije podjetju T-2 naročenih storitev sploh ni želel ponuditi. Eno od storitev "ethernet brez naprav" je s 1.6.2004 celo umaknil iz cenika, čeprav jo je SiOL še naprej uporabljal. Zaradi takega ravnanja se je T-2 2.6.2004 pritožil na APEK. Skladno z ZEKom bi moral APEK odločiti o pritožbi v 40 dneh. APEK je 17.11.2004 (to je pet in pol mesecev kasneje) izdal delno odločbo, s katero je naložil Telekomu Slovenije, da mora spremeniti svoje diskriminatorno obravnavanje podjetja T-2. Šele po tej delni odločbi se je Telekom Slovenije začel pogajati s T-2 o sklenitvi pogodb, ki so bile potem sklenjene 15.02.2005. Skladno s temi pogodbami bo družba T-2 lahko pričela s ponujanjem storitev govorne telefonije, širokopasovnega dostopa do interneta in televizije eno leto kasneje kot bi bilo, če bi Telekom Slovenije obravnaval T-2 nediskriminatorno, tako kot veleva ZEKom za operaterje s pomembno tržno močjo. Podjetju T-2 je zaradi enoletnega zamika pričetka trženja storitev nastala velika gospodarska škoda.
Druga netočnost je trditev, da uvedba prenosljivosti telefonskih številk nima velikega pomena za uvedbo konkurence.
ZEKom je eksplicitno zahteval uvedbo prenosljivosti telefonskih številk do novembra 2004. Uvedba prenosljivosti številk je bistvenega pomena za vzpostavitev konkurence, saj obstoječ način ne omogoča zamenjave operaterja brez zamenjave telefonske številke, kar je za naročnike odbijajoče. APEK vztraja, da se uvede prenosljivost številk hkrati med mobilnimi in fiksnimi operaterji, čeprav je evropska praksa, da je prenosljivost številk med fiksnimi operaterji izvedena prej kot med mobilnimi operaterji. Na trgu mobilne telefonije se namreč pojavlja konkurenca praktično že od pričetka ponujanja teh storitev. APEK s svojim ravnanjem po nepotrebnem zavlačuje uvedbo prenosljivosti telefonskih številk med fiksnimi operaterji, saj je prenosljivost številk med mobilnimi operaterji bistveno zahtevnejša in tudi dražja. Obrazložitev zakasnitve s ceno prenosljivosti številk je smešna, saj operaterji fiksne ali mobilne telefonije vlagajo letno vsak po več deset milijard v investicije, iz česar sledi, da nekaj sto milijonski znesek pomeni manjši del investicij v enem letu.
Podjetje T-2 lahko vse trditve zapisane v tej izjavi za javnost podkrepi z materialnimi dokazi.«
Sicer je Telekom Slovenije 6.7.2005 objavil novo Vzorčno ponudbo za razvezan dostop do krajevne zanke in skupno lokacijo, kjer je mesečna naročnina za polno razvezan dostop 3.484,70 SIT (+DDV) in skupen razvezan dostop 1.505,23 SIT + DDV. Tako ostaja polno razvezan dostop dražji od Telekomovih maloprodajnih cen ISDN naročnine in verjetno ni potrebno poudarjati, da SiOL v svoji ponudbi trojne igre ponuja skupen razvezan dostop v katerem Telekom dodatno na isti žici prodaja še (svoj) ADSL. Gola žica brez razdelilnikov, filtrov in dodatne opreme je torej dražja od tiste, ki na katero je priključena še dodatna oprema?! Težko bi rekli, da je to povsem stroškovno naravnan cenik, je pa - brez nadaljnega - tržno usmerjen.
Vsekakor precej tem za pogovore z gosti iz Bruslja, ki pridejo na obisk prihodnji teden. |