 Mobilna telefonija je v EU dosegla veliko rast od leta 1995. V obdobju 1995-2003 se je število "naročnin" (vključeni predplačniki) mobilne telefonije povečevalo povprečno za 42% na leto na ravni EU25. V letu 2003 je bilo skupaj preko 364 milijonov mobilnih naročnin v državah EU25 v primerjavi z vsega 22 milijoni leta 1995. To pomeni v povprečju 80 mobilnih naročnin na 100 prebivalcev (leta 1995 le 5).
Zaradi konkurenčnosti mobilnih in širokopasovnih omrežij se je število fiksnih priključkov, ki je zraslo od 197 miljonov v letu 1995 na 230 milijonov v letu 2001, od takrat nekoliko znižalo na 229 milijonov v letu 2003.
Ti podatki izvirajo iz poročila Statistics in Focus, Theme 4, Industry, trade and services, 8/2005, ki ga je izdal Eurostat.
Največje število mobilnih naročnikov na prebivalca v Luksemburgu, Švedskem in Italiji
Luksemburg (120 na 100 prebivalcev), Švedska (98), Italija (96) in Češka republika (95) so zabeležili največje število naročnin mobilne telefonije na 100 prebivalcev v letu 2003. Pod naročnino se šteje tudi aktivne predplačniške kartice, posameznik ima tako lahko tudi več kot eno naročnino in mnoge naročnine so dejansko namenjene posebnim aplikacijam in ne telefoniji ter je zato lahko naročnin več kot prebivalcev. Najnižje so se uvrstili Poljska (46), Latvija (52) in Litva (62). Slovenija sodi po tem kriteriju pod sam vrh s 94,4 naročninami na 100 prebivalcev v letu 2003.
Število mobilnih naročnin se je povečalo za 8,6% v EU25 v letu 2003 v primerjavi z letom 2002. Vse članice so beležile povečanje in sicer od 5% na Malti, Finskem, Avstriji in Italiji do več kot 30% v Latviji, Cipru in Litvi. V državah z najvišjim odstotkom penetracije je pričakovati zmanjševanje rasti. V Sloveniji smo tako beležili iz leta 2002 na 2003 22,4 odstotno rast kar je bistveno več od držav, ki so imele višjo penetracijo.
Velike razlike v gostoti fiksnih telefonskih priključkov med članicami
V letu 2003, je bila povprečna gostota telefonskih priključkov v EU25 50 priključkov na 100 prebivalcev. Med članicami pa so velikanske razlike. Gostota gre vse od 24 priključkov na 100 prebivalcev v Litvi in Slovaški ter 28 v Latviji pa vse do 67 priključkov na 100 prebivalcev na Danskem, 66 v Nemčiji in 62 na Cipru in Nizozemskem. Slovenija je v letu 2003 s svojimi 40,8 priključki na 100 prebivalcev zaostajala za evropskim povprečjem.
V povprečju EU25 se je število priključkov rahlo zmanjšalo in sicer za 0,3% v letu 2003 v primerjavi z 2002. Največji padev so zabeležili v Litvi (-11.0%), Slovaški (-7.7%) in Latviji (-6.8%). Slovenija je med redkimi državami, ki so v tem obdobju povečale število priključkov in naj bi jih imeli leta 2003 814.100 , kar je 2,9 odstotna letna rast.
V opazovanju števila zaposlenih v telekomunikacijskem sektorju je po vztrajni rasti tudi Slovenija iz leta 2002 na 2003 zabeležila 2,4 odstotno zmanjšanje zaposlenih in tako leta 2003 v tej panogi zaposlovala 4.712 oseb. To pomeni nekoliko višji odstotek zmanjšanja od evropskega povprečja tisto leto (2%), a smo kljub temu od leta 1995 do 2003 beležili povprečno kar 4,8 odstotno letno povečevanje števila zaposlenih v panogi, medtem, ko je v EUprimerjavi z evropskim povprečjem 2 odstotkov.
No, morda Slovenska demografska slika in negativen naravni prirastek prebivalstva pomaga k tej sliki? Saj se računa na 100 prebivalcev?!
Celotno poročilo si lahko prenesete na svoj računalnik in si ga ogledate:
|
