Na tej točki želi Mobitel poudariti, da je iz povzetka relevantnih dejstev na več mestih moč zaznati bistven odmik Urada od deklariranih ciljev konkurenčne politike. Posamezni deli povzetka so več kot očitno usmerjeni prav k varstvu tekmecev. Tovrstna stališča urada so za Mobitel nesprejemljiva, saj pomenijo odstop od prakse naslovnega urada, kakor tudi od bolj uveljavljene prakse v EU.

Splošne pripombe na povzetek relevantnih dejstev:

• Urad odstopa od uveljavljenih in deklariranih ciljev konkurenčne politike, saj zanemarja koristi potrošnikov in na prvo mesto postavlja koristi konkurentov.
• V besedilu je vrsta dejstev in spornih ugotovitev, ki niso v nobeni zvezi s postopkom kot npr. ugotovitve o donosnosti kapitala. Vprašanje donosnosti kapitala je vprašanje lastnikov podjetja, ne pa Urada za varstvo konkurence ali konkurentov na trgu, ki imajo mnogo nižjo donosnost kapitala oziroma je celo negativna.
• Ugotovitve Urada temeljijo na virih, ki nimajo dokazne moči in ne na empiričnih podatkih – tako se npr. Urad večkrat sklicuje na časnik Finance. Časopisni članek namreč lahko predstavlja le način, na katerega Urad "izve za okoliščine, iz katerih izhaja verjetnost kršitve določb", nikakor pa ne more predstavljati dejstev, še posebej zato, ker članek v Financah temelji na napačnih številkah in dokazih.
• Urad navaja ugotovitve ekonomske narave, ne obrazloži in predstavi pa metod, s katerimi je do teh ugotovitev prišel.
• Besedilo je na številnih mestih samo s seboj v nasprotju.
• Besedilo povzetka presega namen, ki ga ima ta dokument, saj poleg dejstev vsebuje tudi vrsto pravnih kvalifikacij in ugotovitev. Tako Urad posamezne podatke neutemeljeno interpretira v škodo družbe Mobitel, poleg tega pa je interpretacija v nasprotju s podatki, ki jih Urad navaja.
• Urad v povzetku relevantnih dejstev tudi ni določil obdobja, v katerem se presoja kršitev. To omogoča uradu selektivno zbiranje argumentov na škodo stranke v postopku.

Urad mora skladno z 8. členom Zakona o upravnem postopku v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Mobitel zato v svojem odgovoru poziva Urad, da se z njimi podrobno seznani in jih preuči. Presoja Urada, ki bi temeljila le na izbranih podatkih, bi bila namreč nezakonita.

Pripombe k posameznim ugotovitvam urada:

1) Stroškovna utemeljenost cen

Mobitelove cene so v celoti stroškovno utemeljene, kar je Mobitel UVK-ju tudi dokazal.

Mobitel je v odgovoru UVK ponovno podal razlago metode ugotavljanja stroškov cene klica on-net, ki logično pojasnjuje in tudi dokazuje, da so Mobitelove cene stroškovno naravnane. UVK je pri svojih izračunih storil več metodoloških napak, ki ne zdržijo resne strokovne presoje. Prav tako v svojih izračunih očitno ni upošteval stanja cen na 1. 12. 2004, kjer bi ugotovil, da razmerja on/off-net cen pri Mobitelu niso večja od 2, ampak so nižja. Cene storitev Mobitela z vidika stroškov niso ne prenizke in ne previsoke, ampak so rezultat razmer na trgu. Kot je bilo dokazano s posredovanimi podatki, cene posameznih storitev Mobitela pokrivajo vse stroške teh storitev, pri tem pa Mobitel na nobeni izmed posameznih storitev ne zaračunava previsokih cen. V konkretnem primeru tako ni mogoče zaslediti cenovne politike, ki bi s kombinacijo predatorskih cen, previsokih cen in navzkrižnega subvencioniranja omejevala učinkovito konkurenco na trgu. Res pa je, da je ekonomsko učinkovito in zakonito poslovanje Mobitela lahko trn v peti manj uspešnim konkurentom, ki zaradi slabih poslovnih potez in ekonomske neučinkovitosti ne dosegajo zaželenih rezultatov. Mobitel je v postopku tudi dokazal, da njegova poslovna politika ni usmerjena proti konkurentom, ampak v prid potrošnikom. Mobitel nima niti namena niti potrebe škodovati konkurentom s protikonkurenčnim ravnanjem, saj kot podjetje ravna v skladu z zakonodajo, svojo prednost pred konkurenti na trgu pa si zagotavlja z zakonitimi metodami, kot so stalna racionalizacija poslovanja, skrb za naročnike ter uvajanje novih in bolj kakovostnih storitev po stroškovno naravnanih cenah. Tako poslovanje Mobitel uvršča v sam vrh mobilnih operaterjev na evropski ravni, kar je samo dodaten dokaz, da Mobitel ne živi "tihega življenja monopolista", ki nima vzpodbud za poslovni napredek. Mobitel je v okviru postopka tudi dokazal, da njegova cenovna politika ni agresivna, saj cene klicev v druga mobilna omrežja v Sloveniji ne zmanjšujejo koristnosti uporabnikov teh omrežij, hkrati pa niso previsoke. V tem smislu torej sploh ne moremo govoriti o t. i. excessive pricing-u. Prav tako cenovna politika Mobitela ne predstavlja konkurenčne prednosti pred ostalimi konkurenti v Sloveniji, saj, kot kaže praksa, le-ti izvajajo enako politiko, za katero bi lahko dejali, da je še bistveno agresivnejša (razpon med cenami on-net in off-net klicev je pri Mobitelu najnižji).

2) Prevladujoči položaj

Povzetek relevantnih dejstev ima v točki, kjer obravnava prevladujoči položaj Mobitela, vrsto pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki vodijo v vsebinsko napačne zaključke. Urad je namreč utemeljil obstoj prevladujočega položaja Mobitela skoraj izključno na podlagi njegovega tržnega deleža. Kljub temu, da določitev prevladujočega položaja Mobitela temelji skoraj izključno na njegovem tržnem deležu, urad tega deleža ni izračunal natančno ampak zgolj pavšalno.

Pri izračunavanju tržnega deleža je UVK iz nerazumljivih razlogov upošteval tržni delež Mobitelovega tekmeca - Debitela.

Urad je tržni delež Mobitela računal na podlagi različnih podatkov – števila uporabnikov in prihodkov. Način določanja prevladujočega položaja, ki ga je UVK uporabil v obravnavani zadevi, je brez primere v slovenski in evropski praksi.

Urad je povsem napačno uporabil metode določanja prevladujočega položaja, saj njihova razlaga ni skladna z dognanji ekonomske teorije, na katero se UVK sicer sklicuje.

Pri določanju prevladujočega položaja je Urad povsem zanemaril navedbe Mobitela iz pripravljalne vloge z dne 5. 1. 2005 oziroma ni obrazložil, zakaj jih ni upošteval.

Urad ni določil obdobja, v katerem naj bi Mobitel domnevno kršil konkurenčno zakonodajo, posledično pa ni ugotavljal, ali je Mobitel ves čas domnevne kršitve užival prevladujoči položaj.

3) Je Mobitel res določevalec cen?

Urad po mnenju Mobitela popolnoma napačno razlaga pojem določevalca cen. »Price leaderstvo« je namreč dejanski in ne abstraktni koncept. Določevalec cen je tisto podjetje, ki de facto vodi samostojno cenovno politiko neodvisno od tekmecev, in kateremu drugi tekmeci de facto sledijo.

Po drugi strani pa je Urad pri analizi gibanja cen storitev ugotovil, da Mobitel ni tisto podjetje, ki na trgu prvo spreminja on-net cene. Z drugimi besedami, po logiki Urada naj bi bil Mobitel določevalec cene, čeprav »mnogokrat ne naredi prvega koraka« pri določanju cen na trgu.

Povsem razumljiva in z zakonskega vidika sprejemljiva je cenovna politika katerega koli podjetja, ki pri obnašanju na trgu upošteva poteze tekmecev. Interakcije med podjetji na trgu so ena izmed glavnih značilnosti realnih trgov. Že iz samega dejstva, da posamezno podjetje prilagaja svoje cene drugemu podjetju, pa izhaja, da to podjetje ne določa cen na trgu.

4) Upoštevni trg

Urad ni navedel elementov, ki so potrebni za določanje relevantnega trga.

Mobitel je Urad posebej opozoril, da mora določitev trga ustrezati ekonomski realnosti in da trg ne more biti določen arbitrarno. Urad pri določanju upoštevnega trga ni uporabil ekonomskih analiz in ni upošteval vseh virov konkurenčnih pritiskov, ki na definicijo trga lahko vplivajo.

Urad ni upošteval značilnosti telekomunikacijske industrije, za katero je običajna prisotnost večjih multinacionalnih družb. Te nastopajo na več nacionalnih trgih, s svojim finančnim potencialom, razvito tehnologijo, know-how-om in močnimi inovacijskimi potenciali pa praktično izenačujejo pogoje konkurence na širšem geografskem območju. Oba glavna konkurenta Mobitela preko kapitalskih in pogodbenih povezav tvorita del multinacionalnih družb, zato bi UVK moral preučiti tudi te značilnosti oziroma (ekonomsko) utemeljiti, zakaj niso pomembne.

Pričujoče gradivo so v Mobitelu označili kot "Gradivo za novinarje"