Naj spomnimo, da Western Wireless International (WWI), ki deluje pod blagovno znamko Vega, od slovenske države zahteva, da do 1. januarja 2005 vzpostavi neokrnjeno in normalno konkurenco na trgu mobilnih telekomunikacij in ob odpravi te dosedanje pomanjkljivosti na trgu oškodovancu povrne škodo v višini 173,9 milijona evrov (skoraj 42 milijard tolarjev). V nasprotnem primeru WWI zahteva povrnitev celotne vrednosti projekta v višini 337 milijonov evrov (dobrih 80 milijard tolarjev), podjetje pa se bo v tem primeru umaknilo s trga.

Odvetnik Miro Senica, ki zastopa WWI, je kot končni datum razjasnitve navedel 20. februar, ko naj bi postalo jasno, ali se bosta sprti strani dogovorili ali bo zadeva romala na sodišče.

Podaljšanje roka nekateri že razumejo kot tihi pristanek na pogajanja zato so se že pojavile govorice, da bi se obe strani utegnile dogovoriti o kompromisnem predlogu. Če do tega dejansko pride bo to zagotovo signal Si.mobilu, da s podobnim "kolonialističnim pritiskom" - kot je potezo v svoji izjavi za javnost označila poslanska skupina SNS - zavaruje oziroma zasleduje svoje interese.

"Ostro protestiramo proti kolonialističnemu pritisku, ki jo na državo Slovenijo in slovensko politiko izvaja ameriška družba Western Wireless International (WWI) in jo lahko primerjamo zgolj z delovanjem podjetja ITT v Čilu za časa Salvadorja Allendeja leta 1973," je zapisal SNS, ko je WWI najavil tožbo. Še mnogo bolj utegne protestirati Si.mobil, če se uresniči eden izmed morebitnih scenarijev, po katerem bi lahko WWI svojo terjatev materaliziral kot koncesijo za UMTS.

Po tem scenariju naj bi se nova vlada junaško pogajala in dosegla bistveno nižji znesek odškodnine od prvotno zahtevanega - recimo 22 milijard tolarjev - ki, bi ga bil hkrati WWI dolžan "investirati" v koncesijo za UMTS. Slovenija bi tako pridobila formalno konkurenco tudi na tem segmentu elektronskih komunikacij, WWI pa moralno zmago. Ker kot kaže WWI ni v položaju, da bi zgradil lastno infrastrukturo (konec koncev se ni osamosvojil niti v omrežju GSM), bi v tem primeru lahko razširil pogodbeno sodelovanje nacionalnega roaminga z Mobitelom še na področje UMTS. Kolikor bi zmogli v Vegi vlagati v skupno omrežje UMTS bi bilo dobrodošlo tudi Mobitelu.

Seveda so to le divje špekulacije, saj je do zdaj edini uradni odziv nekdanjega ministra za informacijsko družbo Pavla Gantarja, ki je povedal, da je novi vladi predlagal naj zahtevek v celoti zavrne. Najbolj realno je zato pričakovati, da bo nova vlada to tudi storila.

Naj spomnimo, da bodo 3. januarja minila štiri leta od podpisa koncesijskih pogodb za GSM 1800.