|
Pred dnevi je evropska komisija objavila poročilo o stanju in regulaciji evropskih trgov elektronskih komunikacij za leto 2004 (European Electronic Communications Regulation and Markets 2004). Medtem, ko so nekateri slovenski mediji omenjali le poudarke na katere so jih opozarjali prijateljski operaterji, smo se zapodili v poročilo in sami preverili kaj so o 0,3 odstotka evropskega trga elektronskih komunikacij - kolikor znaša slovenski trg - ugotovili v poročilu. Recimo to, da so pri nas cene zaključevanja klicev iz fiksnega v mobilna omrežja med najdražjimi v evropi in najdražje med "novimi" članicami...
 Osnovno poročilo seveda omenja, da Slovenija (poleg Španije, Francije, Cipra, Litve, Poljske in Slovaške) še mora sprejeti - v nekaterih primerih bistvene - podzakonske predpise, da bi osnovna zakonodaja v celoti zaživela. Na seveda opozarjajo vsi alternativni operaterij z olajšanjem, da je to opazila tudi komisija. Pri tem seveda radi spregledajo, da Belgija, Češka, Estonija, Grčija in Luksemburg še niso s smernicami EU uskladili niti osnovne zakonodaje.
A kaj, bi se izgovarjali, da je drugje še slabše. Običajno se radi pohvalimo kako smo dobri. Kljub vsemu si poglejmo nekaj poudarkov (v angleščini) iz poročila.
Slovenski trg elektronskih komunikacij je od leta 2001 zrasel za 8 odstotkov, preko 50 odstotkov vrednosti trga predstavlja v Sloveniji mobilni trg, a kaj, ko vse skupaj znaša komaj 0,3 odstotke celotnega evropskega trga.
Komisija bo raziskala ali gre ob zastopanju državnega lastništva v Telekomu Slovenije ob skupščinah predstavnikov ministrstva, ki je hkrati odgovorno za nadzor neodvisnega regulatorja za konflikt interesov. Ob tem bo verjetno komisija ugotovila, da ministrstva za informacijsko družbo sploh več nimamo in bo s tem problem odpravljen.
Raziskali bodo tudi ali je opravičena skrb nekaterih novih operaterjev, da ni politične volje po regulaciji trga in tudi tu ugotovili, da se je politična volja na zadnjih volitvah spremenila ter bi bilo novi vladi preuranjeno karkoli očitati.
 Očitek, da je nacionalni regulativni organ (APEK) potreboval precej časa za reševanje sporov (tako kot v Litvi, na Švedskem in Poljskem) ter bil pri tem celo omejeno učinkovit (tako kot v Italiji) bo seveda dobrodošel ob javno že omenjani zamenjavi direktorja in Nikolaj Simič nad tem verjetno ne bo presenečen.
Prav tako operaterji ne bodo presenečeni nad ugotovitvijo, da so v Sloveniji zelo dragi klici iz fiksnega v mobilna omrežja. Uporabnikom bodo konkretni podatki o cenah zaključevanja zgolj v potrditev dosedanjih domnev, zdajšnjemu ali pač naslednjemu direktorju APEK-a pa namig, kje bi se morda lahko lotil regulacije "stroškovno naravnanih cen". Povprečje v 15-ih članicah EU je 14,67 € centa v vseh 25-ih pa 14,70 € centa. Govorimo seveda o vseh operaterjih, saj če bi pogledali zgolj operaterje s pomembno tržno močjo bi bilo to povprečje še nižje - 13,68 € centa (15 starih) oziroma 13,73 € centa (vseh 25 članic).
Pa vsemimo najvišje od teh povprečij - 14,70 € centa na minuto in ga primerjajmo z 21,6 € centi na minuto za zaključevanje klica v Mobitelovov omrežje (Si.mobilovo in Western Wirelessovo naj bi stala 21,0 € centa na minuto). Bi lahko temu rekli več kot 40 odstotna premija v primerjavi z evropskimi povprečji?
V vsej evropski skupnosti je poročilo izmed 75-ih operaterjev naštela le 3, ki bi dražje prodajali zaključevanje klicev iz fiksnih v svoja omrežja.
 Tudi ocena stroška polne razveze lokalne zanke kaže, da je ta strošek v Sloveniji nadpovprečno visok (ocena komisije 21,5 € na mesec v primerjavi npr. z najdražjo konfortnio naročnino ISDN, ki ne presega 20 € na mesec), dejstvo, da se novi operaterji za sklenitev takih pogodb niso odločili, pa navdajajo komisijo z občutkom, da so pogoji zapisani v referenčni ponudbi za povezovanje (reference interconnection offer - RIO) in referenčni ponudbi za razvezo lokalne zanke (reference unbundling offer - RUO) neprijazni. Za lažje razumevanje diplomatskega izražanja naj vam ta stavek prikažemo v originalu:
Most alternative operators seem to be reluctant to sign any agreements based on the RIO or the RUO, which seems to suggest that the terms and conditions could be unfavourable and not adapted to the market needs.
Ob vseh "could", "seem" in "suggest" - ki seveda lahko le opogumljajo tistega, ki ima to moč - je komisija vendarle zapisala, da je pogodbo o skupnem dostopu s telekomom do zdaj podpisal le SiOL ("its ISP subsidiary").
Sicer pa preberite štiri "izrezane" strani posvečene le Sloveniji (150 kB, PDF) ali pa poiščite celotno poročilo in pri tem ne pozabite na oba dodatka. |
