Telekom Slovenije ima v tem trenutku že 9 večjih IP vozlišč v vseh večjih slovenskih mestih, septembra pa se bo začela širitev na (predvidom 3) nove lokacije. Trenutno naj bi imelo več kot 86 odstotkov vseh telekomovih naročnikov možnost dostopa do ADSL-a saj so od maja vzpostavili preko 50 novih lokacij in tako s to tehnologijo pokrivajo skupno 330 lokacij.

Trenutno imajo okoli 60.000 naročnikov še kakšen več pa bi bil, če storitev ne bi bila vezana na naročnino za ISDN. Če bi (samo) za silo sprejeli argument, da bi pri kombinaciji POTS/ADSL ("navaden" telefonski priključek z ADSL-om) lahko prihaja do prisluhov, pa ni nobenega tehničnega pomisleka ali zadržka, da ne bi omogočali priključka zgolj za ADSL - brez kakršnekoli telefonske naročnine ali priključka.

To vprašanje bo še bolj zanimivo, ko bo predvidoma še letos Telekom ponudil na trgu ADSL2plus in VDSL ob upoštevanju, da že standard ADSL2 predvideva tudi t.i. All-Digital način delovanja, ki tudi pasovno širino sicer rezervirano za POTS (v Sloveniji za ISDN ;) ) nameni za prenos podatkov proti omrežju in tako še za 256 kb/s poveča zmogljivost. Testiranja opreme so pri Telekomu Slovenije v zaključni fazi zato upamo, da bomo lahko kmalu zapisali še kaj več. Za zdaj le še to, da ADSL2plus - ki je postal član družine ITU standardov ADSL2 pod oznako G.992.5 januarja 2003 - predvideva še enkrat večjo pasovno širino za prenos podatkov proti uporabniku in morajo za to bakrene žičke omogočati prenos pasovne širine do 2,2 MHz (natančneje 2208 kHz). Ker tega marsikateri slovenski priključek ne zmore Telekom pospešeno analizira omrežje in ugotavlja kje in koliko obstoječe ožičenje zmore.

Kjer bo vse delovalo kot iz škatlice lahko pričakujete do 25 Mb/s, če se bo internetni ponudnik seveda tako odločil. In prav to in nič več bo ostal SiOL, saj je Mitič potredil, da bo omrežje - tudi IP - v lasti Telekoma, ki bo tudi v okviru skupine Telekom ponujal VoIP. Do konca leta naj bi imeli tako že do 10 delujočih pilotskih projektov IP uporabnikov.

Verjetno je to kaj slaba tolažba za okoli 3000 naročnikov dvojčnih priključkov, kolikor jih Telekom še "premore". Res naj bi v zadnjih štirih letih odpravili več kot 150.000 takih priključkov, kot so zatrdili iz Telekoma, a podatki in izjave nekako ne gredo skupaj. Če je konec leta 2000 Adolf Špenko, ki je bil takrat zadolžen za omrežje zatrjeval, da je dvojčnih priključkov manj kot 2 odstotka, bi moral imeti Telekom vsaj 7 milijonov priključkov, da bi po odpravi 150.000 takih priključkov še vedno imelo 3000 uporabnikov možnost natančno vedeti kdaj njihov "dvojček" telefonira. Bodisi jih ni bilo odpravljenih 150.000, ali pa jih je bilo takrat okoli 25 odstotkov. Dejstvu, da jih ostaja okoli 3000 pa bi kar verjeli.

Zagotovo gre verjeti, da v celotni strategiji ponujanja širokopasonih komunikacij najmlajšemu članu uprave Telekoma delajo skrbi tudi drugi mnogoterčki, kakor bi lahko poimenovali t.i. PCM rešitve, ki jih imajo na (ne povsem njihovih) žicah tudi nekateri uporabniki ISDN-a. Takih naj bi bilo okoli 100.000 priključkov in če to številko spremenimo v odstotke postane relativna celo številka o odstotku naročnikov, ki imajo možnost dostopa do ADSL-a.

Tako lahko sklenemo le, da znamenita lokalna zanka (t.i. "last-mile") ni ovira zgolj za morebitno resnejšo konkurenco tamveč tudi in morda celo predvsem za Telekom Slovenije. Vsi ostali z nedeljenimi, dovolj debelimi in čimkrajšimi (bakrenimi vodniki med domom in centralo) pa se veselimo širokopasovne prihodnosti.