Kako pomembna je tehnološka infrastruktura za države pristopnice?

Michael Ganser: Zelo pomembna. Države kandidatke imajo v pred pristopnem obdobju veliko obveznih projektov, neposredno povezanih s članstvom v EU. Ravno tako vse pristopne članice kandidirajo za tuje investicije, katere bodo težko dobile, če ne bodo imele urejenih nekaterih osnovnih pogojev. Težko si je, na primer, predstavljati, kako bi lahko milijarde evrov, ki se razdeljujejo v okviru skupne kmetijske politike, bile dodeljene državam, ki nimajo urejene varne omrežne infrastrukture. Enako velja za skupno carino, davek na dodano vrednost (DDV), zbiranje trošarin in ostale sisteme, ki jih mora imeti vsaka od članic EU urejene pred pridružitvijo. Investiranje v tehnologijo je od države do države različno, toda v večini držav so investicije v tehnologijo primerljive z ostalimi infrastrukturami, od cestnih do železniških. Toda komunikacijska in še posebej širokopasovna omrežja so pomembna za nacionalno konkurenčnost. Povezava javne administracije, poslovnih subjektov in državljanov v takšno omrežje bo pripomogla k uspešni pridružitvi in integraciji teh držav v EU. Zadnje poročilo evropske komisije govori o tem, da investicija v pan-evropsko vladno informacijsko-tehnološko infrastrukturo vodi k bistvenemu povečanju kvalitete storitev in produktivnosti za podjetja in davkoplačevalce tako, da je vsak vložen evro vreden do 1,8 evra.

S katerimi pomembnimi tehnološkimi dejstvi se soočajo države, ki se želijo pridružiti EU?

Michael Ganser: Nekatere države, na primer Estonija, so glede infrastrukture že zelo napredne, vendar stanje varira od države do države. Pogosto se postavlja vprašanje, kdo bi moral biti nosilec izgradnje infrastrukture, vlade ali ponudniki storitev, in ta težava povzroča zamude. Vlade bi morale zagotoviti takšno regulativno okolje, ki vzpodbuja nove investicije v tehnološko infrastrukturo, ponudniki storitev pa bi morali imeti določeno zagotovilo, da so trgi, v katere investirajo varni. Prednost, ki jo imajo mnoge od teh držav, je izjemna priložnost, da uvedejo napredne tehnologije kot so brezžična in širokopasovna omrežja nove generacije. Te tehnologije jim bodo pomagale pri premostitvi razlik do zahodno evropskih gospodarstev in pri tem, da postanejo tehnološko enakovredne, če ne naprednejše, kar pa je zelo pomembno za gospodarsko konkurenčnost. Implementacija naprednih tehnologij je draga, vendar bo pridružitev EU podprta s finančno pomočjo, ki vključuje sredstva za projekte, namenjene komunikacijski tehnologiji.

Katere so po vašem mnenju tehnološke aplikacije, ki imajo največjo možnost rasti?

Michael Ganser: Menim, da so najmanj tri področja aplikacij, ki imajo možnost pospešitve gospodarstva v državah pristopnicah:

• izobraževanje in e-učenje – kot v mnogih regijah v razvoju, imajo države pristopnice zalogo neizkoriščenega učnega potenciala. Tega se lahko izkoristi z učnimi sistemi na daljavo, ki temeljijo na ustrezni tehnologiji, s čimer se omogoči ekonomska, intelektualna in kulturna rast.
  
• razvoj programske opreme - za države pristopnice je možnost, da postanejo gonilna sila za evolucijo programskih tehnologij.
  
• klicni centri - so pomembno področje, kjer države pristopnice lahko globalno konkurirajo z izkoriščanjem prednosti, ki jih imajo v cenejši delovni sili in kombinaciji z IP komunikacijami.

Kakšna je Ciscova strategija za tehnološko pomoč tem državam?

Michael Ganser: Delamo na e-transformaciji vlad. Ciscova skupina za spletne poslovne rešitve (Internet Business Solutions Group) sodeluje s poljsko vlado in ji svetuje, kako se preobraziti v moderno informacijsko družbo in zadostiti prioritetam za integracijo v EU. Aktualne vladne prioritete vključujejo uvedbo vseh dostopnih širokopasovnih infrastruktur, hitrejši in cenejši internetni dostop, vlaganje v ljudi in znanje z vzpodbujanjem uporabe spleta za e-trgovanje in e-vladne storitve ter zmanjševanje administracije v zdravstvu z namenom izboljšane oskrbe bolnikov.

Ravno tako prikazujemo prednosti, ki jih prinese preskok v združena omrežja, ki prenašajo govor, video in podatke. Lep primer je poljska obmejna straža, kateri je s pomočjo izboljšave informacijske in komunikacijske tehnologije uspelo prekvalificirati 1000 od 10000 zaposlenih ter jih zaposliti na drugih delovnih mestih.

Naslednja prioriteta je izobraževanje. Mnogim državam pristopnicam so predstavljene Cisco Networking akademije,v katerih se trenutno izobražuje več kot 17.000 študentov in so namenjene izboljšanju tehnoloških znanj lokalnega prebivalstva.

Če zaključim, Cisco poudarja vpliv, ki ga širokopasovne komunikacije lahko imajo na regionalno konkurenčnost, pomaga pri ustreznem izkoriščanju denarnih sredstev za postavitev te infrastrukture ter tudi pri sami izgradnji infrastrukture.

Kakšne posledice bo imela razširjena EU za Cisco in na strategije proizvajalcev tehnologij?

Michael Ganser: Predvsem je treba vedeti, da pridružitev EU ni enkraten dogodek. Deset držav se bo uradno priključilo v naslednjih nekaj mesecih, toda v naslednjih letih bodo prišle še druge. Te države imajo možnost postati ene najhitreje rastočih gospodarstev na svetu. Naš cilj je pomagati uporabnikom v teh državah pri izkoriščanju njihovega celotnega potenciala. S ponudbo primerne tehnologije in pravilnim usposabljanjem delovne sile, jim lahko pomagamo pri naporih za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti, s čimer omogočimo popolni izkoristek priložnosti, ki jih imajo.

Naše angažiranje v teh državah se s pridružitvijo EU ne bo končalo. Velik poudarek bomo dajali lokalnim vladam in oblastem skladno s podporo, ki jo bo EU dajal tem državam.