V članku "Drugi bodo odločali o IP-tehnologiji" lahko preberemo, da ni tehnoloških ovir, da bi prek razvezane lokalne zanke SiOL ponujal ADSL brez vezave na zdaj obvezen ISDN priključek. Če bi SiOL smel (o tem, da jo tehnološko lahko ni nobenega dvoma) opravljati tudi IP telefonijo bi to zagotovo pomenilo nov val uporabnikov širokopasovnega dostopa do interneta. Mnogim namreč prav "dvojna" naročnina in cena izgradnje ISDN priključka, ki ga ne želijo, pomeni glavni zadržek. Če namreč seštejemo vse stroške cena ADSL-a pri nas naenkrat ni več tako blazno poceni, kot to prikazuje Letno poročilo za leto 2003 Agencije za telekomunikacije, radiofuzijo... po domače ATRP. Poročilo pravi, da je pri nas ADSL kar 4x cenejši od povprečja v EU.

Poročilo spregleda obvezno naročnino na ISDN. Prav tako spregleda strošek povezan z "izgradnjo priključkov" tako ISDN, kot ADSL. Žal poročilo tudi ne uporablja zadnjih cen, saj npr. za nemški Arcor navaja ceno 29,10 € na mesec za megabitno pasovno širino. Dejstvo je, da se tako Arcor, kot drugi evropski ponudniki prilagajajo ponudbi in povpraševanju. Arcor tako dejansko za primerljiv model "flat-rate" trenutno zahteva 24,95 € mesečno in ponuja 1,5 Mb/s. Res akcijsko, res pa tudi ob "izgraditvi priključka" za 19,95 € kar je bistveno manj, kot boste pri nas odšteli samo za nadgradnjo PSTN v ISDN, kar je trenutni predpogoj. A pustimo to ob strani, kakor tudi dejstvo, da za 12,80 € (beri dobrih 3000 SIT) kolikor naj bi pri SiOL-u stal 1Mb/s ADSL ne zadošča za plačilo položnice ali elektronskega računa za ADSL pri nas.

Posvetimo se zahtevam ministra Gantarja. Minister se je razjezil, ko je prejšnja uprava predlagala ponovno priključitev SiOL-a matičnemu Telekomu Slovenije. Minister se je tudi razjezil, ko je prejšnji direktor SiOL-a najavil, da bo SiOL ponujal IP telefonijo. Minister je povedal, da mora IP telefonijo ponujati Telekom. Zdaj smo pa tam.

Če naj kdorkoli ponuja IP telefonijo potrebuje (med drugim) svoje IP omrežje. IP omrežje je v okviru "skupine" (ta pojem se je začel uporabljati v času predsedovanja Marjana Podobnika, pa ga nihče ne pohvali) razvijal SiOL. Če se torej SiOL, ki ima omrežje, ne sme priključiti Telekomu Slovenije (vsaj ne brez ustreznega elaborata), Telekom pa mora ponujati IP telefonijo (četudi brez javno znanega elaborata) mora Telekom Slovenije storiti še kaj več kot bi bil samo morebiten nakup tehnologije IP Centrex. Operater bi moral temeljito prenoviti ali - če že hočete - preiti na naslednjo generacijo omrežja. Ja, to je zalogaj, ki ga bi ob dobičkih, ki jih ustvarja, Telekom Slovenije zmogel. To je zalogaj, ki bi marsikatero podjetje tudi ob zaprtju drugih trgov lahko ohranil pri življenju. Če bi s tem ohranjali delovna mesta v Sloveniji bi bila to povsem modra politična poteza.

Seveda je vprašanje, če je tudi gospodarna.  To je vprašanje na katerega mora verjetno zdaj odgovoriti nadzorni svet Telekoma Slovenije in njegova nova uprava. Kam in koliko investirati, da bi skupina dosegala najboljše poslovne rezultate se verjetno sprašuje uprava? So želje lastnikov v najboljšem interesu podjetja se verjetno sprašuje nadzorni svet? Elaborat še pričakujemo.

Lokalno zanko lahko razveže tudi kak tuji investitor in potem se bo težišče bitke premaknilo na nove fronte. Kje bo takrat primerjalna prednost Skupine? Kot je temu po navadi v storitvenih dejavnostih (visoke) tehnologije bodo ključni (ključni) ljudje. Letos bi bilo zelo nepopularno ljudi odpuščati a za ohranjanje delovnih mest je potreben kapital. Za doseganje dobičkov bo potrebno zmanjševanje zaposlenih, a tega ni zares zmogla še nobena uprava, zato tega tudi od te (še) ne smemo pričakovati. Bo denarja dovolj za doseganje vseh ciljev?

Vsaki vladi damo 100 dni. Dajmo jih tudi tej upravi.