Vzrok za nastanek novega ZEK, ki ga je pripravilo Ministrstvo za informacijsko družbo, pa je predvsem sprejem nove sekundarne zakonodaje oziroma regulativnega okvirja elektronskih komunikacij v Evropski uniji leta 2002. Nova evropska pravna ureditev je glede na prejšnjo manj obsežna in preglednejša. Vzpostavitev novega enotnega evropskega pravnega okvirja prenosov prek vseh komunikacijskih omrežij in pripadajočih storitev pa je narekovalo tudi združevanje telekomunikacij, medijev in informacijske tehnologije.

Glavni namen predloga ZEK je zagotavljanje učinkovite konkurence na trgu elektronskih komunikacij ter omogočanje dostopa in uporabe zanesljivih, cenovno dostopnih in kakovostnih elektronskih komunikacijskih storitev vsem uporabnikom. Predlog ZEK ureja pogoje za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij in za izvajanje elektronskih komunikacijskih storitev, ureja zagotavljanje univerzalne storitve, upravljanje radiofrekvenčnega spektra, oštevilčenje, določa pogoje za omejitev lastninske pravice, določa pravice uporabnikov in ureja druga vprašanja, povezana z elektronskimi komunikacijami. Pri tem je treba poudariti, da predlog ZEK, predvsem v smislu nadzora skladnosti zagotavljanja omrežij in storitev s pogoji, ki izhajajo iz zakona, ureja le tista elektronska komunikacijska omrežja in izvajanje le tistih elektronskih komunikacijskih storitev, ki so namenjena in dostopna javnosti.

Predlog ZEK glede na Zakon o telekomunikacijah izpušča poglavje o elektromagnetni združljivosti ter poglavje o radijski in terminalski opremi, ker se pristojnost urejanja teh področij prenaša na ministrstvo, pristojno za gospodarstvo.

Pri pripravi in oblikovanju besedila Zakona o elektronskih komunikacijah je kot podlaga služil ZTel-1, in sicer so pripravljavci upoštevali naslednja načela in usmeritve:

• upoštevanje spremenjene terminologije, ki jo uvajajo nove evropske smernice;
• abstrakten pristop pravnega normiranja in prepuščanje določene materije v urejanje podzakonskim predpisom;
• tehnološka nevtralnost zakona in izogibanje specificiranju posamičnih storitev in omrežij v primerih, ko to ni nujno potrebno;
• upoštevanje sistema generalne avtorizacije glede elektronskih komunikacijskih omrežij in opravljanja elektronskih komunikacijskih storitev v smislu nove evropske ureditve, ki dopušča predhodno notifikacijo pristojnemu neodvisnemu organu;
• status in položaj ter pristojnosti neodvisnega regulatorja;
• ustrezna učinkovita ureditev reševanja sporov med udeleženci na trgu elektronskih komunikacij ter enotna in celovita uveljavitev novega zakona do dneva pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.